Naš predsednik je v tem letu
dosti potoval po svetu,
v želji da bi ga popravil,
pa je ves denar zapravil.
Vlada mu ga več ne da,
čes da naj bo kar doma.
Kaj je revežu storiti,
če bi hotel še kam iti?
Naj se vozi na motorju?
Naj gre z barčico po morju,
naj z balonom gre po zraku?
Naj se raje pelje v vlaku
ali sede na kolo?
Naj gre peš, dokler bo šlo?
V stiski pa se mu razkrije
moč duhovne energije:
To je vendar strašna sila,
ki ti da nevidna krila,
z njo človekova zavest
gre lahko povsod brez cest,
z njo lahko odslej potuje
hitro in zastonj na tuje!
Pa je sklenil, da ostane
fizično v mejah Zaplane
in da potoval bo stalno
v duhu le, transcendentalno.
Pripis uredništva: Verjamemo, da bo tudi vam pesmica zanimiva in da jo boste bralci in predsednik sprejeli s dobro mero humorja, zato jo objavljamo na naših straneh.
