Piše: A. B. in J. V. v novih Misterijih www.misteriji.si

Ob daljšem postu se telo znebi vsega, kar za njegovo delovanje ni nujno potrebno
Post je starodavna in učinkovita metoda čiščenja telesa in uma ter odpravljanja številnih zdrav­­st­venih težav. Omogoča, da si telo odpo­čije, se razstrupi in pozdravi. Telo med postom preide v podobno stanje kot med spanjem. Energije ne porablja za presnavljanje hrane, temveč za čiščenje strupenih snovi, ki so se nakopičile v njem, ter za zdravljenje morebitnih obolelih delov. V Sloveniji se je mogo­če deset dni postiti v skupini in potlej nadaljevati post po lastni presoji.

Ob daljšem postu se telo znebi vsega, kar za njegovo delovanje ni nujno potrebno. Sem sodijo bakterije, virusi, fibroidni tumorji, odpadni presnovki v krvi, nakopičene maščobe in snovi v okolici skle­pov. Zgodovinski podatki kažejo, da je post naravni spremljevalec človekove evo­lu­cije. Sodi med najbolj varne metode zdravljenja in telo do­bro ve, kako ga najbolje izkoristiti.


FIZIOLOŠKE SPREMEMBE MED POSTOM
Največ dramatičnih sprememb v telesu, značilnih za post, se zgodi v prvih treh dneh posta, ko organizem pre­haja z enega vira »goriva« na drugega. V običajnih okolišči­nah je osnovno gorivo, ki ga telo potrebuje za svoje delovanje, glukoza. Večino gluko­ze, ki je vrsta sladkorja, pridobimo iz zaužite hrane. Čez dan jetra skladiščijo presežni sladkor v obliki glikogena, ki ga telo lahko uporabi, ko mu med obroki začne primanjkovati energije. Te »sladkorne« zaloge zadoščajo za 8 do 12 ur energije in se običajno popolnoma izčrpajo v prvih 24 urah posta. (Ko pa začne telo kot vir goriva uporabljati ketozo oziroma maščobe, se to novo gorivo med drugim porabi tudi za obnavljanje glikogenskih rezerv.)

Ko se zaloge glikogena v jetrih izpraznijo, začne telo, da bi premostilo primanjkljaj, pridobivati energijo iz maščob. Ta proces, pri katerem nastajajo ketoni oziroma ketonska telesa, ime­nujemo ketoza. Ketonska telesa so pro­dukt razgradnje maščobnih kislin. Do tega prehoda pride običajno drugi dan posta, tretji dan pa se konča. V tem prehodnem obdobju ni v telesu nobene glukoze, iz maščob pridobljena energija pa telesu ne zadošča. Zato si poišče glukozo iz dveh novih, ne­slad­kornih virov.

Najprej začne telo v glu­ko­zo pretvarjati glicerol iz maš­čobnih zalog, nato pa še s procesom razgradnje aminokislin (gradnikov beljako­vin) v mišičnem tkivu, ki jih uporabi v jetrih za glukoneogenezo oziroma sintezo glu­koze. Ta proces imenujemo ka­tabolizem. V drugem dnevu posta porabi od 60 do 84 gramov beljakovin, kar po­me­­ni izgubo 60 do 90 gra­mov mišičnega tkiva. Tretji dan je proizvodnja ketonov že do­volj velika, da zadosti potrebam telesa po energiji, zato začne telo svoje beljakovine skrbno »varovati«. Za oprav­lja­nje nekaterih funkcij sicer še vedno potrebuje manjše količine glukoze, zato se v ta namen katabolizira približno 18 do 24 gramov beljakovin oziroma mišičnega tkiva na dan. V 30-dnevnem postu z vodo običaj­no človek izgubi največ pol do enega kilo­grama mišične mase. Za tak način varovanja mišične mase je poskrbela evolucija, da bi zaščitila mišično tkivo in vitalne organe pred okvarami v obdobjih pomanjkanja hrane.

Razgradnja maščobnih kislin iz maš­čob­nega tkiva se od tretjega dne stop­nju­je in doseže vrhunec na deseti dan. To sedemdnevno obdobje, v katerem telo popolnoma preide v ketozo, je čas, v katerem se razgradi največ telesnih maščob. Telo – odločeno, da zavaruje svo­je beljakovine – začne iskati vse mož­ne nebeljakovinske vire energije: ne nuj­no potrebne celične mase, kot so fibroidni tumorji, degenerirana tkiva, bakteri­je, virusi ipd. To je tudi eden izmed raz­lo­gov, zakaj ima post tako močan učinek na zdravje. V obdobju povečane ketoze je telo v podobnem stanju kot med spa­njem: počiva in se razstruplja. Osredoto­ča se na odpravljanje toksinov iz telesa in obnovo okvarjenih tkiv.

ZDRAVLJENJE S POSTOM

Dokazano je, da ima post številne po­zitivne učinke na zdravje in da nekate­re bolezenske spremembe celo trajno ozdravi. V zvezi s tem je bilo opravljenih veliko raziskav. V nadaljevanju navajamo izsledke nekaterih izmed njih:
• Ameriški doktor kiropraktike Alan Goldhamer in kolegi so leta 2001 opra­vili klinično raziskavo o vplivu posta na hipertenzijo. Preiskovanci v študiji, v kateri je sodelovalo 174 oseb, so dva do tri dni pred začetkom testiranj smeli uživati le sadje in zelenjavo. Sledil je de­set- do enajstdnevni post izključno z vodo, temu pa še šest- do sedemdnevni post, med katerim so uživali le nemastno in neslano vegetarijansko hrano. Za­četne vrednosti krvnega tlaka udeležen­cev so presegale 140/90 mm Hg, ob koncu raziskave pa je 90 odstotkom udele­žen­cev uspelo krvni tlak znižati pod to mejo. Čim višja je bila izhodiščna vrednost krvnega tlaka, tem večji je bil njen upad. V povprečju je vrednost krvnega tlaka padla za 37/13. Pri preiskovancih s hipertenzijo 3. stopnje (več kot 180/110 mm Hg) so se vrednosti krvnega tlaka v povprečju zmanjšale za 60/17. Vsi tisti, ki so pred začetkom raziskave uživali zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, so jih po končani raziskavi lahko opustili. Post se je še v vrsti drugih po­dobnih raziskav izkazal kot ena iz­med najučinkovitejših metod za zniže­va­nje krvnega tlaka in normalizacijo srč­nožilne funkcije. Izkušnje kažejo, da ostanejo vrednosti krvnega tlaka znižane tudi po končanem postu.
• Post zelo ugodno vpliva na kronično srčnožilno bolezen in kongestivno srčno popuščanje, zmanjšuje vsebnost trigli­ce­ridov v krvi, ateromov, skupnega hole­ste­rola ter povečuje vrednosti dobrega HDL holesterola v krvi.
• Post se je izkazal kot učinkovita metoda za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. Bolezen je pogosto popolnoma oz­dravil.
• Zaradi dolgoročnih učinkov na pre­snovo, skladiščenje maščob v telesu, leptin in bolezenska stanja, povezana z de­be­lostjo, je post eden izmed najučinko­vi­tejših načinov zdravljenja debelosti.
• Številne študije so dokazale, da post ugodno vpliva na bolnike z epilepsijo, saj zmanjšuje pogostnost, trajanje in intenzivnost napadov. Še posebej uspešno je s postom mogoče zdraviti epilepsijo pri otrocih.
• V raziskavi iz leta 1984, ki so jo opra­vili raziskovalci Navarro, Ros, Aused, Pu­ges, Pique in Bonet, je sodelovalo 88 bolnikov z akutnim pankreatitisom (vnet­jem trebušne slinavke). Rezultati so po­ka­zali, da je post na vnetje vplival bolje kot zdravljenje s cimetidinom ali nazo­gas­trično drenažo. Simptomi so izzveneli ne glede na vzrok bolezni.
• Po podatkih številnih študij post učin­kovito zdravi osteoartritis in revmatoidni artritis. Sproži namreč protivnetna do­gajanja v telesu. Raziskovalci so pri bol­nikih ugotovili manjšo okorelost skle­pov, manj bolečin in manjšo potrebo po zdra­vilih.
• Na post se ugodno odzivajo tudi avtoimunske bolezni, kot so lupus, rozacea, kronična urtikarija in akutni glome­rulonefritis.
• Post je po podatkih kliničnih raziskav uspešno pripomogel k zdravljenju hu­dih oblik zastrupitve s polikloriranimi bifenili ali PCB-ji. Prizadetim osebam se je stanje dramatično izboljšalo po 7 do 10 dneh posta.
• Med postom se izboljša delovanje imun­skega sistema. Raziskave so dokazale po­večano dejavnost makrofagov, stopnjevano celično imunost, zaviranje dejavnikov, ki aktivirajo komplement, zavira­nje nastajanja kompleksov antigen-protitelo, povečanje vrednosti imunoglobu­linov, povečano dejavnost nevtrofilcev, manjšo blastogenezo limfocitov, učinko­vi­tejše delovanje monocitov pri uničeva­nju bakterij in izboljšano delovanje na­rav­nih celic ubijalk.
• Na post se dobro odzivajo tudi psihosomatske bolezni, luskavica, nevrogeni mehur, ekcem, tromboflebitis, razjede na žilah nog, fibromialgija, sindrom razdražljivega črevesa, vnetna črevesna bolezen, bronhialna astma, lumbago, depresija, nevroza, shizofrenija, razjeda na dvanajstniku, fibroidi v maternici, črevesni zajedavci, putika, alergije, seneni nahod, koprivnica, multipla skleroza in nespečnost.
• Starodavna trditev, da post podaljšuje življenje, dobiva vse več podpore tudi v strokovni literaturi. Raziskave na zdra­vih miših in miših z oslabljenim imuns­kim sistemom so potrdile, da je štiri­dnev­ni post, izvajan v rednih časovnih presledkih, povečal življenjsko dobo živali v obeh skupinah.
• Čeprav je vloga posta pri zdravljenju raka sporna, vendarle obstaja nekaj do­kazov, da post preprečuje raka. Redno izvajanje posta (dva dneva na teden) je pri laboratorijskih podganah zavrlo napredovanja raka na jetrih.

KAKO SE POSTITI

Načini posta se med seboj razlikujejo predvsem po vnosu pijač in telesni ob­remenitvi. Po svetu je mnogo zagovornikov posta z vodo in počivanja, po mož­nosti v bolnišnici ali podobni ustanovi, kjer opravljajo sprotni nadzor s preverjanjem krvne slike, tlaka … Slovenski sve­tovalec za prehrano Marjan Viden­šek, ki vodi organizirane poste, pa meni, da se glede na to, da gre za povsem na­rav­no metodo obnavljanja življenjskih funkcij, vsakdo lahko posti sam. Seveda mora o tem nekaj vedeti. Znanje lahko dobi na predavanjih, ki jih organizi­ra Zavod za naravno higieno Preporod. Na voljo so tri knjige: Post, Kako živeti sto let in Živeti brez bolezni. Praktično pa se je mogoče seznaniti s postom in s pres­nojedstvom, nadaljevanjem zdravilnega posta, med dnevi zdravilnega posta s šolo zdravega načina življenja v Mo­stu na Soči:

»V skupini je post lažji, sem zagovor­nik posta ob sadnih in zelenjavnih soko­vih ter zelenjavnih prevretkih (zelenjavnih juhah brez zelenjave), vsakodnevnega izpiranja črevesja in čim večje, a seveda ustrezne telesne obremenitve. Brez ne­kaj ur pešačenja, telovadbe ali kakega drugega naprezanja ni želenih učinkov, saj mora biti telo ves čas v funkciji. Po­skr­beti pa je treba tudi za dušo. In to obis­ki jezer, slapov, visokih gora, kanjo­nov in sotesk, pa muzejev, galerij … tudi omogočajo,« je prepričan Marjan Viden­šek, ki je svetoval način posta že stotinam in stotinam ljudi, zbral pa je tudi ne­kaj sto slovenskih pričevanj o zdravil­ni uspešnosti posta.
Prepričan je, da post ne sodi v bolniš­nice, ker ne gre za bolezen, ter da je ne­prestano kontroliranje dogajanja v telesu nepotrebno. Sam je za post izbral Po­sočje in se tja tudi preselil. Vsak mesec vo­di desetdnevni post. Kako, lahko pre­berete v Dnevniku posta na naslednji strani.
A. B. in J. V.   

KDO SE NE SME POSTITI
Post je primeren za večino ljudi, kljub temu pa obstaja nekaj izjem. Posta naj ne bi izvajali:
• sladkorni bolniki
• čezmerno oslabljene in shirane osebe
•  osebe z anoreksijo in bulimijo
• nosečnice
• doječe matere
• osebe s hudo obliko slabokrv­nosti
• osebe, ki se zelo bojijo posta
• osebe s porfirijo (Porfirija je dedna motnja v presnovi porfirina, vmesnega presnovnega produkta v biosintezi hema. Povzroči lahko okvare jeter, kostnega mozga in rdečih krvnih celic ter se izraža s številnimi simptomi, vključno z epileptičnimi napadi.)
• osebe z redkim, dednim pomanj­kanjem maščobnih kislin, ki sproži ketozo (Gre za pomanjkanje, pove­zano z encimom acetil-CoA v mitohondrijih, ki oksidira maščobne kisline, kar je ključno za ketozo. Ose­be, ki jim tega encima primanj­kuje in se postijo, lahko občutijo hu­de stranske učinke, kot so hepa­tič­na steatoza ali čezmerno nabira­nje maščob v jetrih, kopičenje maš­čob v miokardu in huda hipoglikemija.)

NOSEČNICE IN OTROCI
Strokovnjaki nosečnicam sicer post odsvetujejo, vendar se stranski učinki pojavljajo predvsem pri tistih, ki imajo obenem tudi sladkorno bolezen. Ketoza med nosečnost­jo lahko resno ogrozi plod matere s sladkorno boleznijo, pri zdravih nosečnicah pa post ne škoduje ne ma­teri ne plodu. Če se zdrava no­seč­ni­ca odloči za post, ta vsekakor ne sme trajati dlje kot 2 do 3 tedne, spremljati pa ga mora zdravnik.

Tudi otroci, celo majhni, lahko izvajajo post, seveda v ustreznih kratkih časovnih obdobjih: za majh­ne otroke zadošča 2 do 3 dni po­sta, večji se lahko postijo 1 do 2 tedna, odvisno od starosti. Več kot nekaj dni trajajoč post mora prav tako nadzorovati zdravnik. Vendar pa se je otrokom na splošno le redko treba postiti.

ZDRAVNIŠKI NADZOR POSTA JE POTREBEN PRI:
• osebah s hudimi obolenji
• nosečnicah
• dojenčkih in majhnih otrocih
• sladkornih bolnikih tipa I
• osebah z okvarami ledvic
• osebah, ki se posta zelo bojijo, a si ga kljub temu želijo opraviti
• osebah z visokimi vrednostmi toksičnega DDT-ja, ki se v koncentrirani obliki skladišči v maš­čob­nem tkivu. Med postom se v kri izločajo velike količina DDT-ja, kar lahko ogroža zdravje posameznika.