|  Nikjer Te več ni,
pred vsemi se zapiraš,
se skrivaš pred ljudmi,
počasi, potiho umiraš...
Si tiho, ko zvonec zadoni,
oken in vrat ne odpiraš,
samo v sanjah srce Ti bedi,
počasi, potiho umiraš...
Ranjena, od vsega, od vseh,
ovita v mrežo nostalgije,
iz dneva v noč, na tleh,
Te svetloba ne umije...
Te sploh ne prepoznam,
nič ne čutiš, nisi ganjena,
zbuditi Te ne znam,
ker bila si ranjena...
gabriel s
|
NE ZAMUDITE
Ranjena
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 6. december 2007 @ 17:05 CET
lep pozdrav s termalne revijere. Dolgčas mi je po Pozitivkah.
Gabrijel, ranjeno osreči in položi na odrgnine nežno peno svojih poljubov, s smaragdnim kljunom se jo dotakni in boš videl kako se lahko čudežna roža razcveti. Jaz na tvojem mestu si ne bi ogledovala ranjene eksotične dišeče cvetoče rože od daleč in jo objokovala. To ja ni po moško. Kar petetičen se mi zdiš v tej svoji vlogi ranocelnika, saj nisi sanitetni tehnik ali pri reševalni. Ti si ja mogočna eksotična ptica in eksotika je v letenju visoko nad oblaki, v sanjah, ki rojevajo čustva. Na Koroškem je te dni verjetno bolj mrzlo, ko te prevevajo tako mili navdihi.
Danes je sveti Miklavž, ki nosi darove pridnim deklicam.
Imej se dobro. Upam, da se kaj vidimo ob prednovoletnem srečanju, da kakšno rečemo in veselo zapojemo.
Lep pozdrav
Tatjana
Ranjena
Prispeval/a: gabriel s dne četrtek, 6. december 2007 @ 22:04 CET
Pozdrav! gabriel s
__________________
Z vetrom v grivi vsi smo igrivi :):):)!!!
Ranjena
Prispeval/a: Nuška Golobič dne ponedeljek, 10. december 2007 @ 18:23 CET
pred vsemi se zapiraš,
se skrivaš pred ljudmi,
počasi, potiho umiraš... "
Hej zaenkrat sem še vedno tu!:)! Sicer poredko ampak še:):))Hej hecam se:) Ful lepa pesmica in čisto potiho Ti povem, da je resnična!
Pozdrvček od Nuške:):):)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Ranjena
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 12. december 2007 @ 08:18 CET
res na konju osedlanem sem prišla,
a kaj, ko je ta beštja mula,
zdrava v terme sem odšla,
a kljuse babje mi je vse kosti sesula.
Zato saniteta na Pozitivkah je potrebna,
kakšna je ranjena v srce in duša jo boli,
medicinca kliče, vsa je gin in neprisebna,
le kaj bo z dohtarjem, ki le o sebi govori.
Dekleta moja, tu bo treba kaj storiti,
ranjene kot listje jeseni se množijo,
ta deficit bo treba z ranocelnikom pokriti,
a dohtar se ne zgane, ker mu udje spijo.