NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 14-apr
  • Ure pravljic

  • sobota 17-apr
  • Sobotni filmski klub - pomladni semester

  • torek 20-apr
  • Ljubljana ima (e-)talent

  • sreda 21-apr
  • Europarkova ekološka tržnica

  • nedelja 25-apr
  • Sonce ali dež ter kava in razstava
  • Ljubljana ima (e-)talent

  • četrtek 29-apr
  • Brati inu obstati

  • četrtek 06-maj
  • Srečanja v Mediadomu: Blaž Maljevac

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Izgubljam se...   
    sobota, 2. junij 2007 @ 09:29 CEST
    Uporabnik: Žafran


    Izgubljam se v megli
    sivega vsakdana
    z ubitim srcem, z motnimi očmi.
    Nekje globoko v srcu pa še tli
    mi rahla senca upanja,
    da sreča mi bo dana
    morda, nekoč, v prihodnosti,
    morda v življenju onstran
    sedanjega življenja,
    morda še v tem me sreča doleti?

    Utrujen sem od hudega,
    utrujen od življenja,
    utrujen od noči brez sna,
    utrujen od trpljenja,
    utrujen od neskončnega
    po dragi hrepenenja.
    Kaj zdaj mi sploh še preostane?
    Družinska sreča, ki je le igrana
    medtem ko moja draga je izdana?
    Kaj v tem življenju naj me sploh še gane?!

    Izgubljam se...

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Žafran
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Izgubljam se... | 16 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: morjemorje dne nedelja, 3. junij 2007 @ 19:04 CEST
    Naj ponudim ti roko?
    A moraš jo sprejeti!
    Naj potegnem te iz megle?
    A to si moraš sam želeti!
    Naj najdem ti sonce in z njim njo?
    A moraš jo objeti!
    Čeprav izdana, sama izgubljena,
    v srcu zate še gori ljubezen njena.


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: Violeta dne nedelja, 3. junij 2007 @ 20:47 CEST
    In, tako je vedno! Zavržemo ljubezen (ja, čas bo pokazal ali je to prava ljubezen ali ne) potem upamo, da Bog nam bo pomagal. Zakaj takoj ne bi razčistili stvari sami s seboj in svojimi bljižnjimi. Ne ljubiš ženo?! Misliš boš lahko živel z njo do konca svojega življenja? Ali, da tvoja sinjeoka tebe bo čakala dokler dozoriš? Senca upanja! Upanja v kaj??? Šla sem skozi to. Ne, ni lahko, in z ženo ne boš več imel takega odnosa kot sta ga imela preden si srečal svojo sinjeoko. Tudi otroci to bodo opazili in ne vem, ali bodo zaradi tega bolj srečni.
    Tvoja sinjeoka bi te sprejela s tremi otroki? Recimo, če bi so živeli s teboj?;)) Bi ti živel s svojo sinjeoko in otroki?;) Tvoja žena pa bi mogoče uredila svoje življenje? Mogoče si tega tudi želi?;)
    Ljudje na naši življenjski poti se ne pojavijo kar tako. Vsak ima svojo vlogo in pomen. Razmisli kakšen pomen je imelo tvoje srečanje z NJO.
    Ne, ne delim nasvetov, ker sem še sama ne morem rešiti nekaterih stvari v svojem življenju. Vem le, da nekaj moreš ukreniti. Ti, sploh vprašal svojo ženo, ali te še ljubi. Mogoče tudi ona s teboj živi le zaradi otrok? In kam to potem pelje? Nikamor, v praznino, v praznino v srcu, v duši...
    Le srečno na poti upanja in čakanja!..
    Lahko pa ljubiš svojo sinjeoko na daljavo in spremljaš njeno življenje in mogoče ji pomagaš, ko bo potrebovala pomoč, saj ljubezen ni le življenje skupaj in seks, ljubezen je tudi dejanja za katere ne zahtevamo plačila: pravočasna pomoč, ko vemo, da nekdo jo res potrebuje ampak ne spregovori o tem...
    Konec koncev, če že ne gre drugače obstaja prijateljstvo! To veliko težje kot, da pišeš pesmi, ampak mogoče bo šlo...
    Žafran, nisi sam v svojih težavah in trpljenju. Iskreno ti želim, da bi čimprej spet našel samega sebe! Ko je vse črno in ni videti sonca, kar naenkrat se pojavi nekdo ali nekaj kaj ti bo dalo novi smisel in cilj.
    Lep pozdrav!
    Nasmehni se Žafran, saj življenje je KRASNO! Dokler smo zdravi in pri močeh moramo ga uživati in se zahvaljevati NJEMU, da imamo to srečo!!!


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: Žafran dne ponedeljek, 4. junij 2007 @ 10:06 CEST
    Morjemorje, Violeta - dragi neznani prijateljici, hvala!
    A mislim, da so vse nadaljne besede odveč.
    Pesmi govorijo same zase, v njih je vse, kar sem želel povedati.
    Zdaj sem nekako izpraznjen, votel, izsušen...
    A življenje še ni izreklo zadnje besede, upam...
    Vse bo še dobro, upam...

    Lep pozdrav Žafran


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: Najdihojca dne ponedeljek, 4. junij 2007 @ 17:47 CEST
    Kaj kmalu se boš našel, menim namreč, da slabše kot je, ne more več biti. Sploh, ker si vsemu navkljub v tej pesmici zazrt v prihodnost. Ob koncu vsakega tunela sije sonce in tudi tebe bo nekoč ogrelo. Vsakodnevni ritem nas včasih vse zamori, pobije in včasih vsi tavamo v neki sivi megli … Tvoje občutje izvira iz nesrečne ljubezni. Kaj pa je sploh ljubezen? Kaj je tisto v njej, kar potem boli? Ni mi jasno in v življenju si je ne želim več doživeti. Ne takšne, ki te oropa vsega. Moj pristan je moj dom. Je topla dlan mojega moža in najini skupni večeri, sta moji punčki in naše zavezništvo. Žafran, ko boš dozorel bolečini in ko ti bo nekega dne udarila čez glavo, boš v drobnem koščku svojega doma odkril bogastvo … Nista si usojena. Vzemi to kot pozitivno in manj boš spričo tega ranjen. Ne pestuj te bolečine več, prelepo ji bo in postal boš odvisnik :) Varnost, odkritost, sprejemanje drug drugega z vsemi napakami vred. Ljubezen, ki si jo doživel s Sinjeoko je utvara, nekaj kar bi naj bilo idealno, pa v resničnem življenju ni. Kot ti je potiho šepnila Violeta - Kaj bi Sinjeoka s tremi? Bi imela enako časa, ljubezni in volje tudi zate?! Povem, da ne. Pa če poči ne vem kaj. Ni mogla vzeti očeta otrokom, se pravi, imela bi tebe, paketek pa doma pusti. Zato imej rad in spoštuj to, ki je mati tvojih otrok in sopotnica v dobrem in slabem. Sinjeoka je utvara, laž, ki te je zaslepila, da je lahko idealno. Živiš v realnem svetu, pravljice niso zate. Nekega dne boš oropan tudi zaupanja v ljudi. In to zadnje boli najbolj. Verjemi, ker vem. Doživela sem to in nikogar ne morem prezirati bolj, četudi sem v neki dani laži ljubila najbolj …
    Praviš: … Družinska sreča, ki je le igrana, medtem, ko moja draga je izdana …
    Družinska sreča ni in ne more biti igrana. Lahko je zaigrano partnerstvo dveh odraslih ljudi, otroci so pa najbolj odkrita bitja pod soncem, Žafran. V to zaupaj in to naj te gane. Lažejo premišljeni, odrasli ljudje, ki imajo nizko spoštovanje določenih moralnih norm in so tako zelo prijaznega obraza. Pozabil boš nekega dne, človek se naveliča vsega in sit boš svojega kislega obraza in sanj, ki so daleč stran. Zgrabi tiste, ki jih imaš pred nosom :)

    Želim ti vse dobro in veliko smeha tam, kamor sodiš.


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: Žafran dne ponedeljek, 4. junij 2007 @ 18:49 CEST
    Kaj ti čem reči suada drugega kot to, da imaš prav.
    Tega se tudi sam še predobro zavedam.
    Z vsakim novim jutrom je bolečina v srcu za kanček manjša.
    Nekega jutra bo popolnoma izginila.
    Ko bo moje srce mirno, bodo tudi pesmi svetlejše.
    Če jih bom sploh še pisal!
    Hvala suada, res si dobra prijateljica!

    Lep pozdrav Žafran


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: amazon dne torek, 5. junij 2007 @ 01:05 CEST
    Ta pesm izraža trenutn stanje premnogih mož in žena v današnjem času.

    Ljudje že tko al tko mamo probleme z odločanjem. Ko pa se končno za neki odločmo, se večinoma narobe odločmo. Zelo težko je izpeljat eno zares svobodno odločitu.

    Živlenje zna bit včasih tko neusmiljeno "svinjsko", da je edina oseba, ki se ji smilmo, mi sami. Hvala Bogu, da je tko.

    So situacije, ki jih lahko reši le tapravi čudež.

    Pesmi so "skrivnostna pota Gospodova".



    Izgubljam se...

    Prispeval/a: Žafran dne torek, 5. junij 2007 @ 09:05 CEST
    Ljuba amazon, ne bi se mogel bolj strinjati s tabo!
    Vse, kar doživljam, kar imam, kar sem..., je posledica mojih odločitev.
    Pravilnih ali napačnih.
    Po moje je vsaka odločitev pravilna in istočasno napačna.
    A vsaka posledica neke predhodne odločitve me je nečesa naučila.
    Velikokrat sem raje strahopetno pobegnil, kot pa deloval.
    Kar trenutno doživljam, je pač posledica moje strahopetnosti.
    Kakorkoli se že odločim, s tem bom moral živeti vse življenje.
    In zdaj sem se odločil za družino.
    A ob tej odločitvi imam občutek, da se nahajam v nekakšni sivi coni.
    Bogmipomagaj, sam si ne znam več!

    Lep pozdrav Žafran


    Izgubljaš se... najdi drugo!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 5. junij 2007 @ 09:52 CEST
    Dragi Žefran,

    moram priznati, da si mi neizmerno simpatičen zaradi svoje hierarhije idej in nekoliko patetične drže. Mladost pač. Zgodi se. Včasih se kar nasmejem, ko berem vse te tvoje žalostne srčne izlive, ki me spominjajo na svoja 15. leta. Na najvišje mesto v svojem svetu čutil si postavil tistega malega hudička, ki ga po Platonu pooseblja Eros - ljubezen do lepe ženske, brez katere ne moreš živeti. Ta tvoja strast do lepotice mora biti res neko posebno stanje, da te tako vleče okrog z ubitim srcem in motnimi očmi, utrujenega in neprespanega. Ta te pa zna vznemirjati, ima posebno veščino kako spraviti moškega do roba. Ali si se že kdaj zamislil, ali vse to služi nekemu dobremu namenu. Ali ni takšno stanje lahko simbol neke usode, nekega značaja in neke situacije, ki ni zate najboljša popotnica za učenje in nasploh za kakovostno življenje. Kaj pa če se pozneje izkaže, da je lepotica sadomazohistka, ki uživa v svoji vlogi, da te po malem muči. Mnogi, ki te beremo doživljamo tvojo usodo kot nekaj tragičnega, kot nekaj usodnega, kot plod takšnih in drugačnih okoliščin. Lepo je da si zaljubljen, vendar kaj ti koristi vsa ta zaljubljenost in ljubezen, če se ne počutiš ljubljeno bitje. Mislim, da bi bilo prav, da bi svoj odnos do ljubezni spremenil in prodrl v posamezne zakonitosti tega odnosa in malo analiziral samega sebe. Za ljubezen ni dovolj le kemija, potrebno je še veliko več – kvaliteta tega odnosa, ki jo ustvarjata oba. Kakovost je temelj sreče. Nasvet: Pozabi to žensko in zakorači vesel novim dogodivščinah nasproti. Veš koliko deklet je na svetu še lepših, še bolj privlačnih, takih, ki bi te obnorele, da bi se ob njih počutil super vesel in radosten. Srečaš pravo in vžge se iskra. Le kaj bi živel v tem kaosu in neredu čustev, saj vidiš, da ženska ne vidi v tebi vseh tistih kvalitet in vrlin, zaradi katerih si zaslužiš, da bi bil ljubljen. Jaz ti iz srca privoščim dekle ali žensko, ki bo zadovoljila vse tvoje čustvene potrebe, da boš srečen. Spoznati moraš razvoj nižjega k višjemu, od manj popolnega k popolnemu, od manj zrelega k zrelemu. Žefran, zares ti želim, da sebe obvladaš in osrečiš. Samo poglej prijateljico Violeto kako lepo te je nagovorila, kako je razumevajoča, pametna in čustveno zrela. Takšno rabiš ti, ki te bo osrečila, da boš pisal lepe ljubezenske pesmi, ki bodo odraz tvojega srčnega stanja.

    Prijazen pozdrav in vse dobro.

    Tatjana


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 5. junij 2007 @ 09:56 CEST
    Dragi Žafran,

    to, da si se določil za družino ne razumam prav. Ali si jo nameravaš ustvariti ali že imaš družino s to žensko, zaradi katere trpiš. Otroci morajo živeti v srečni družini, kjer se starša ljubita in otrokom zagotavljata srečno otroštvo.

    LP Tatjana


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: Žafran dne torek, 5. junij 2007 @ 10:50 CEST
    Saj to je tisto, draga Tatjana - družino že imam!
    Preberi si mojo prvo pesem, pa ti bo vse jasno.
    Ah, kar prilepil ti jo bom semle, da je ne boš iskala:

    Ženo imam in tri otroke,
    za hišo plačujem obroke,
    a zaljubil sem se vate,
    v prečudovito bitje
    zasanjanih sinjih oči,
    v katerih draguljev zlitje
    v žarenju se žgočem iskri.

    Vse dni mislim le nate,
    prelepa rajska ptica,
    da duša me moja boli
    od žgočega hrepenenja.
    Mi močijo solze lica,
    ne morem ustavit ihtenja,
    ker daleč od mene si ti,
    srca mojega kraljica,
    dehteča ljubezni cvetlica!
    Daj prosim, vsaj piši mi!

    Veš Tatjana, sem kot Prešeren, ki se je zaljubil v Primicovo Jul'jo.
    Tudi on je imel "ženo" in tri otroke, naknadno, ne prej, tako kot jaz.
    No, potemtakem sem jaz nekakšen "obrnjeni Prešeren".
    Mogoče sem pa njegova reinkarnacija :) !
    Hvala za vaše iskrene nasvete in želje, drage prijateljice!
    Jih bom skušal upoštevati!

    Lep pozdrav Žafran


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: dxty dne torek, 5. junij 2007 @ 15:52 CEST
    Ne razumi me narobe... ampak po moje nimaš jajc. Si neodgovoren in nimaš spoštovanja do ljudi, ki te imajo radi. In to ti ne daje prav nobenega pesniškega sija.

    Če bi imel jajca, bi sedel z ženo (ki je očitno ne ljubiš) k mizi in ji vse skupaj razložil. Sam si strahopeten in ti sploh ni jasno, kaj bi v življenju... da bi le vedel, da bo prej ali slej prišlo na dan - kot strela z jasnega. In takrat bo hujše kot vse, kar si predstavljaš. Ženo bi razodetje ubilo, pretreslo, karkoli... to je dejstvo. Ampak tako bi vsaj dokazal, da jo spoštuješ, ker ji stvari poveš. Ja, šla bi narazen... Pošteno bi bilo tudi do tvojih otrok, ki si jim zgled za življenje - a želiš, da se podobno obnašajo? Zdi se mi, da je to tisto. Menim, da bi se moral zapreti v samostan za neko obdobje in sam sebi razjasniti, kaj hočeš... Tako ubijaš sebe, predvsem pa vse ljudi okrog... Nenazadnje ima tudi tvoja sinjeoka srce. In verjetno tudi ona trpi, ko bi le vedel...

    Mevža si in to se bo poznalo, dokler se ne boš soočil sam s sabo.


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: Salamander dne torek, 5. junij 2007 @ 16:34 CEST

    Se pridružujem mnenju predhodnega komentatorja dxty-ja! Spoštovani Žafran, poigravaš se z usodami tistih, ki so ti blizu.

    Prizadel si žensko, ki te je ljubila, prizadel boš ženo, ko bo izvedela, prizadel boš svoje tri otroke. Najbolj pa boš (si)

    prizadel samega sebe. In zakaj? Ker se greš nezrelo zaljubit v lepo (in tudi pametno) žensko, ki je imela toliko "jajc", da

    te je zapustila. Zdaj pa jočeš in se cmihaš in pišeš žalostne pesmice. Bodi srečen, da se je izteklo tako kot se je, in naj ti

    bo to lekcija za naprej! Pa brez zamere!

    lp Salamander
    ...


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: hierhod dne torek, 5. junij 2007 @ 20:46 CEST
    Spoštovani Žafran!

    Zelo sem vesel, da si se odločil za družino. Tu si pokazal pravo moškost in pogum.
    Sinjeoka je gotovo fatalna ženska. Gotovo si se z lahkoto zaljubil vanjo. V njej si našel element, ki si ga začel pogrešati pri svoji ženi. Gotovo je k temu pripomogla ženina skrb za otroke. Ti si pristal v drugem ali pa celo v petem planu. Upam, da si bil na začetku zares zaljubljen v svojo ženo. Ko smo v nekoga zaljubljeni, ga gledamo nekako z "božjimi" očmi. Sploh nas ne motijo kakšne pomanjkljivosti. To osebo gledamo z nekakšnim idealizmom. Vidimo osebo takšno, kakršna bi morala biti. Pri tej osebi nam je lahko všeč še njen pes, čeprav je že morda ves garjav in mu že hudo izpadajo dlake. To je prava romantika, ki nam da moč, da bi celo gore prestavljali.
    Romantika ni neka brezzvezna stvar. To je nekakšen dar od Boga. Po mojem mnenju bo nekdo, ki je v življenju doživel pravo romantiko, bolj dovzeten za duhovne resničnosti, kot pa nekdo, ki tega ni nikoli doživel.
    Čustva so lahko zelo huda reč. Zelo narobe se mi zdi, da kdaj hočemo na silo potlačiti kakšna čustva. V življenju nas v končni fazi bolj vodijo čustva kot pa razum in racionalnost. Pri čustvih se lahko trudimo le za to, da smo vsaj malo prisebni. Pred čustvi smo nemočni. Edino kar nam preostane je to, da čustva, ki jih nočemo, izročamo Bogu. Izročamo mu lahko tudi osebe, na katere smo "neurejeno" navezani. Če smo zares iskreni, nas bo Bog uslišal.
    Španski mistik, Ignacij iz Loyole, je v svojem nauku predvidel tudi to, da smo morda naredili v življenju zares napačno odločitev. Če te odločitve ne moremo spremeniti zaradi tehtnih razlogov, potem moramo Boga prositi, da nam da moč, da bomo vztrajali do konca v tem. Bog ni neki nasilnež, ki bi hotel, da trpimo zaradi tega, ker smo se pač narobe odločili. Če smo iskreni in ponižni pred Njim, se bo strinjal z našo "odločitvijo" in bo vse to blagoslovil.
    Žafran, ne vem točno, kakšno je tvoje duhovno življenje. Vem samo to, da je tvoja žena malo pozabila na tebe. Ne daje ti svojih čustev. Ne vem, če si pri močeh, da bi kaj zmolil za njeno "spreobrnitev". Sam ti lahko ponudim kakšno molitvico zate, da se ti zmanjša trpljenje.
    Mislim pa, da si že našel rešitev. Pesmi, ki jih pišeš, so kot nekakšna molitev, kot kakšni psalmi. Držim ti pesti!
    Na koncu bi še dodal samo eno misel, ali dve.
    Si strasten in čustven človek. To je velik plus in velik minus. Plus ti je za duhovno življenje, minus pa za naš bedni vsakdanjik. No, ta bolečina in neke vrste "tragičnosti", te je pripeljala do tega, da si postal ustvarijalen. Začel si pisati pesmi in to zelo dobre. Filozof Kierkegaard je zapisal nekje, da so ljudje, ki so bili v življenju nesrečno zaljubljeni, postali največji umi in ustvarijalci za vse človeštvo (seveda je tu mislil na sebe, ker je bil nesrečno zaljubljen).
    Neki modrec je nekoč dejal nekemu možu: Lahko si zaljubljen v tisoč žensk, ljubiš pa lahko le eno. (naftni šejki so res blaženi že tu na zemlji)


    Lep pozdrav!

    hierhod


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: Žafran dne torek, 5. junij 2007 @ 21:36 CEST
    Toliko različnih mnenj, jaz pa sem še vedno tam, kjer sem bil.
    Salamander, dxty - vajina kritika je (verjetno) upravičena.
    Ne bom vama oporekal, ker preprosto nimam več volje za to.
    Hierhod - tvoje besede pa so mi bile v pravo olajšanje.
    Marsikaj nejasnega, narazumljivega si osvetlil, osmislil.
    Nad tvojim komentarjem sem se globoko zamislil, ga večkrat prebral.
    Tvoje razmišljanje, opazke, sugestije... imajo resnično težo.
    Hvala, ker si za mojo malenkost žrtvoval svoj dragoceni čas in energijo!
    To si storil za popolnega neznanca, ker sočustvuješ z njim.
    Če je res, da se vse dobro vrača, želim, da se ti povrne stokratno.
    Lahko ti rečem edinole H V A L A !

    Lep pozdrav Žafran


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 5. junij 2007 @ 21:55 CEST
    Dragi Žafran,

    sedaj mi je tvoja situacija bolj jasna. Si oženjen, s tremi otroci in si se zaljubil v sinujeoko. Hm, to pa je bolj zapletena zadeva. Imam nekaj življenjskih izkušenj in ti bom povedala svoje mišljenje.

    Človek ima samo eno življenje. Ne more imeti več življenj. To življenje je družina: žena, otroci in ti. Tvoj zakon je očitno prišel v krizo, ker se nista znala z ženo pogovarjati. Med zakoncema lahko pride tudi do manj srečnega razvoja njunih odnosov. Poleg prijaznih odnosov pride lahko tudi do sovražnih občutij ali antipatij med zakoncema, lahko različno duhovno rasteta, lahko se ljubezen ohladi, če ni temeljila na prijateljstvu, spoštovanju, solidarnosti in če ni zmogla erotične in duhovne zadovoljitve potreb enega ali drugega.

    Dogaja se tudi, da moški, s katerim se ženska poroči ali živi skupaj celo življenje, ostane nezrel mamin otročiček, ki pričakuje le ljubezen in varstvo. V zakonu nima občutja varnosti, ki mu jo je dajala njegova mati. Takšen neodrasel moški, je v bistvu še vedno otrok in pričakuje, da se mu izpolnijo vse njegove potrebe, ki so s telesno rastjo naraščale in takšen pričakuje, da mu jih bo izpolnjevala njegova žena. Če ta moški ni več središče pozornosti svoje žene, ker so prišli na svet trije otroci, ki zahtevajo odrasla in zrela starša, si takšen razvajenček išče preusmeritev svojih čustev pri drugem ljubezenskem objektu, sprva z neseksualnimi cilji, potem pa te potrebe naraščajo in tak moški potrebuje alkimistično nadomestilo za njegove nezadovoljene seksualne energije in fantazije, ki se preusmerijo na drugi objekt. Ali je to ljubezen? Nikakor. Za spoznanje, da je ljubezen več kot zaljubljenost, je treba dozoreti in globoko dojeti samega sebe. Zvestoba svojemu narodu in zvestoba družini raste iz istih korenin.

    Svetujem posvet v družinski svetovalnici in pomoč, da ohraniš svojo družino in izboljšaš svoje odnose s svojo ženo in materjo vajinih otrok ter da ustvariš bolj pozitiven in ustvarjalen odnos do svojega življenja.

    Prijazen pozdrav
    Tatjana


    Izgubljam se...

    Prispeval/a: dxty dne torek, 5. junij 2007 @ 22:35 CEST
    No ja... Tatjana. Še najbolj si se približala temu, kar sem želela tudi sama povedati. Sicer žafran tako ali tako pobere samo pozitivne stvari - in nikakor noče razumeti, da mu tudi "kritiki" želimo le dobro.

    Je tudi res, kar je bilo zapisanega o ljubezni in o nesrečni ljubezni... ampak kaj pa sploh je ljubezen? In kaj je zaljubljenost. Tu je Tatjana lepo opisala stvar. Po moje bi tvoji sinjeoki kmalu presedel... kmalu bi se obnašal isto kot s svojo ženo... Ker je to začarani krog. Kaj mi pomaga, če si pesnik in izražaš svojo bolečino... ni problema, daj, ampak pojdi stran od družine in otrok, ker jim škodiš. Pojdi v samostan, tam v samoti premlevaj in piši sanjske sonete sinjeoki... Če je to tvoje poslanstvo, just do it... Samo ne škodi ljudem okrog sebe (vključno s sinjeoko - me prav zanima, če si ji takoj povedal, da si poročen, ali si jo samo zapeljeval in ji potem povedal... češ bogi jaz...). Morda bodo potem tvoje poezije dejansko zažarele...


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2021 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,63 seconds