Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 4. julij 2008 @ 10:42 CEST

Ta pesem je res aktualna... kot bi vedela!

LP Tatjana

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Violeta dne petek, 4. julij 2008 @ 13:50 CEST

Pozdravljena Tatjana,
res ta pesem - aktualna ;)
Vsak najde svoje, hahahahah, recimo jaz ob branju te pesmi si živo predstavljem pedagoško konferenco v eni iz med šol ;))))))))))))

Lp

Violeta

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 4. julij 2008 @ 14:31 CEST

Pozdravljena Violeta,

povsod se najdejo takšne glave, ne samo na pedagoški konferenci, čeprav je tudi ob zaključku šolskega leta lahko takšna pesem aktulalna za ene in druge. Konec šole je in za učenci in pedagogi se vleče znojna pot, zato ti je prišla na misel takšna asociacija.

Lep pozdrav
Tatjana

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: jaka dne sobota, 5. julij 2008 @ 06:47 CEST

G. Tatjana je oseba, ki mi je pomagala zelo zelo veliko.
Njene pisane besede presegajo pojme fenomenov. Hm, težko
je napisati zakaj pri njej pravzaprev gre, ker nimam razvitega
tako velikega besednjaka. Vem pa, da se del nje nahaja v široki
razgledanosti, ostri a vendarle mehki inteligentnosti in tako naprej.

Njena poezija te opijani in te zaziba v koraku.
Njeno moč njenih besed ne moremo izpustiti,
kajti njene besede so velikokrat močnejše kot
bilo kakšen dotik. Huh, nemočna so moja naprezanja,
da bi lahko dal mnenje, ki bi vsaj delček zaobjel njeno
umetnost umetnosti.

Ampak vseeno, Pozdrav g. Tatjana. Želim vam lahek dan,
ki bo z solmi vašega srca še zraven rahlo pijan ;)

lp.

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 5. julij 2008 @ 18:38 CEST

Pozdravljen Jaka,

ne morem ti povedati, kako si me razveselil, da si se mi javil s toplimi besedami in prijaznim spominom. Res ne vem, če sem ti kaj pomagala, vendar misel nate je bila vedno od srca.

Med mojimi prigodnicami je tudi pesem, posvečena tebi. Pomembna se mi zdi zlasti zadnja kitica, ki naju druži v skupnih davnih spominih in mi je ostala draga. Ta pravi:

Zapri se v svojo mirno sobo
in poslušaj glasbo svojega srca
in napiši kako šumijo vode pod skalno steno,
kako cvetijo popke zlatih pestičev sanje,
ki so se usedle pod drevo
in čakajo princa na belem konju,
da bo spregovoril in njegove besede
bodo prebivale v lubju dreves,
njegov glas se bo usedel na čudodelni kamen
in se spremenil v svetilko,
ki bo mežikala toplo in radovedno
skoz hrepenenje nežnih prstov
in goreče pero med sijem meseca
na svetlih nohtih odsevov roke,
ki stikajo po barvah gozda,
ki jih razume samo Jaka.

Res je, spomin nate in najino dopisovanje sta lepa in bogata. Prepričana sem, da bo tudi Igor vesel, da si spet na Pozitivkah. Nekako si se mi usedel na dušo, neko skoraj materinsko čustvo in skrb zate sta ostala živa. Vedno si rečem, kako je pa kaj moj dragi Jaka, je dokončal šolanje, je ostal v svojem novem pedagoškem poklicu, delu z malčki, ki ga imajo radi. Pisal si mi
s kakšno ljubeznijo in veseljem opravljaš svoj pedagoški poklic. Bila sem vesela. Upam, da ne zameriš, ko tu, na glas razmišljam in govorim kako in kaj je bilo. Koliko krat mislim kako je z Jako in njegovo deklico. Res veliko vprašanj se mi poraja. Bilo mi je drago, da sem ti bila kdaj kaj malega ob strani in v oporo. Marsikaj si mi zaupal in povedal, bila sem počaščena, zadovoljna, notranje srečna, da nekomu kaj pomeni moja skrb zanj. Vedela sem, da boš v življenju srečna in polna oseba. Veliko pozitivnega in dobrega je bilo vselej v tvojih pisavah. Zame si vedno bil in boš ostal izjemna oseba.

Dragi Jaka, zares si me razveselil. Piši mi kaj.

Prisrčen pozdrav in vse dobro
Tatjana

[ Odgovori na to | # ]