Lepa idilična pesem, a moti me, da nima pravega ritma.
Prepesnil sem jo nekoliko po svoje, da bi se bolj tekoče bralo. Upam, da ne boš jezen, saj si mi velik navdih. Tudi sam imam v glavi slike svoje vasice in sem to pesem prav začutil.
Lep pozdrav, Mako

Iskal stezice sem, kjer sem stopical kot otrok,
zarasle so z grmičevjem, ostala je le neprehodna pot;
kjer potok žuborel, se lesketal,
tam bil mostiček je, kjer sem se rad igral.

Vasica majhna, s slamo krite strehe domačije,
ob njih pot peščena, prašna mimo vije.
Bilo lepo je, pred hišami so vrtnice cvetele,
na strehah in na jablanah pa ptice žvrgolele.

Zdaj potok že z gramozom je zasut in ves zravnan,
morda usahnil je, so ga speljali kam drugam?
A novim hišam le nizka trata je v okras,
vse spremenjeno je, stare hiše je odnesel čas.

Čeprav leta teko, ne izbrišejo jih iz spomina,
ko jasno je nebo, so tukaj slike iz spomina in toplina,
ko je dišalo po pečenem kruhu svežem, ki je imel svoj čar,
ob žetvi, ličkanju, kolinah, svatbah, ki bili neba so dar.

[ Odgovori na to | # ]