Iskal stezice kjer stopical sem še kot otrok,
zarasla so z grmičevjem, je neprehodna pot,
kjer potok žuborel, se lesketal sem se igral,
je bil mostiček, rad tam vedno sem postal.
Vasica majhna, s slamo strehe krite domačije,
ob njih peščena prašna pod mimo tam se vije,
bilo lepo je, tam pred hišami so vrtnice cvetele,
na strehah jablanah ptice prijetno so žgolele.
Zdaj potok z gramozom je zasut, ves zravnan,
morda usahnil je, so speljali ga kam drugam,
a hiše nove le nizka trava jim okoli je v okras,
vse spremenjeno, stare s seboj si vzel je čas.
Čeprav leta tečejo ne izbrišejo jih iz spomina,
naj modro je nebo, slike iz preteklosti, toplina,
je zadišalo ko pekel kruh imel je poseben čar,
ob žetvi, ličkanju, kolinah, svatbah neba bil dar.
Iskal stezice kjer stopical sem še kot otrok,
