Kjer oblaki rišejo obzorje,

kjer v globine se preslika morje,

tam me ni.


Za mizo ime sedi,

pesmi piše,

zraven me ni.


Stojiš ob vzglavju

kremplje neučakane brzdaš,

me ni.


Budilka piska,

znoj v oči pritiska,

mene ni.


Za vogalom sveti kamen,

razbitih ustnic hrope amen,

nisem zraven.


Krompir z mrtvim mečem

zrači zrak in laže om,

ni me.


Prerok na deski umira,

obrazni papir števila skandira,

ni me tam.


Gledam, vidim te

prihajaš, čuti se,

nisem tu.