|
Kjer oblaki rišejo obzorje,
kjer v globine se preslika morje,
tam me ni.
Za mizo ime sedi,
pesmi piše,
zraven me ni.
Stojiš ob vzglavju
kremplje neučakane brzdaš,
me ni.
Budilka piska,
znoj v oči pritiska,
mene ni.
Za vogalom sveti kamen,
razbitih ustnic hrope amen,
nisem zraven.
Krompir z mrtvim mečem
zrači zrak in laže om,
ni me.
Prerok na deski umira,
obrazni papir števila skandira,
ni me tam.
Gledam, vidim te
prihajaš, čuti se,
nisem tu.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija-Pesem-Oblaki-Risejo-Obzorje
Domov |
|
Powered By GeekLog |