Lahko imate dobro službo, dovolj denarja, lepo in urejeno hišo ali stanovanje, pa še nov avto za povrh, toda èe nimate toplega, ljubeèega, odprtega in sprošèenega partnerskega razmerja, potem verjetno niste zares sreèni. Èe se s svojim partnerjem ne morete iskreno pogovoriti o svojih stališèih, èustvih, skrbeh, željah in potrebah, èe niste deležni njegove pozornosti in razumevanja in èe mu ne morete podariti svoje ljubezni, potem ne živite zares polno. Zelo pomemben del vas ostaja neizražen, neizživet, mrtev.

Zaèetek razmerja
Vsakdo vstopa v partnerski odnos s svojimi prièakovanji in predstavami o skupnem življenju. Vsakdo prinese v ta odnos svojo doto èustvenih, miselnih in vedenjskih vzorcev, ki so med seboj bolj ali manj usklajeni. Drugaèe povedano, ljudje smo si razlièni, zato so razliène tudi naše predstave in prièakovanja.

Ko smo 'omamljeni' od zaljubljenosti, se medsebojnih razlik ne zavedamo v tolikšni meri, kot se jih potem, ko zaljubljenost mine in se priène pravo partnersko življenje v skupnem gospodinjstvu. Razlike še bolj pridejo do izraza, ko se rodijo otroci in bistveno spremenijo ritem življenja. Èe ne prej, pa takrat zagotovo pride do obèasnih trenj in napetosti, ki so sestavni del vsakega partnerstva. Te težave seveda niso nerešljive, le lotiti se jih je treba na pravi naèin. Žal pa v partnerski odnos pogosto vstopamo slabo opremljeni z znanjem in vešèinami, ki bi nam bile v pomoè pri premošèanju medsebojnih razlik in pri poglabljanju odnosa s èlovekom, s katerim smo se odloèili preživeti lep kos svojega življenja. Prav zato veliko ljudi živi neizpolnjeno zakonsko oziroma partnersko življenje, kar pa ne vpliva slabo le na njuno poèutje, temveè tudi na vzdušje v celi družini.

'Èustveno gnezdo'
Dinamika medsebojnih vplivov v družini je zelo kompleksna zadeva, saj vsak njen èlan prispeva svoj delež k ustvarjanju družinskega vzdušja. Levji delež pa vsekakor prispevata oèe in mati. Kakovost tega odnosa ne vpliva samo na osebno sreèo in zadovoljstvo zakoncev, temveè tudi na družinsko vzdušje, v katerem se kot v nekakšnem nevidnem 'èustvenem gnezdu' odvija psihološki razvoj otrok. Kakšnih vedenjskih in miselnih vzorcev se bodo otroci 'nalezli' v družini in jih ponesli v svoje samostojno življenje, je v zelo veliki meri odvisno prav od vzdušja, v katerem odrašèajo. To je lahko toplo in ljubeèe, hladno in brezèutno, nemirno in napeto ... Kakršno koli že je, se bo družinsko vzdušje vtisnilo v nežno otroško duševnost in postalo njihov življenjski sopotnik, kar bo v precejšnji meri oblikovalo njihovo nadaljnje življenje.

To nevidno 'èustveno gnezdo' je pomembno za vse nas. Tako za otroke, kot za odrasle. To je tisto, kar našim bivalnim prostorom vdahne življenje in iz hladnih opeènih in betonskih sten ustvari topel dom. Dom nam služi kot tiho pribežališèe, kamor se lahko umaknemo iz vsakdanjega vrveža. Dom je pristan, kjer bi naj bili deležni ljubezni, podpore, spodbude, pozornosti. Je toplo 'gnezdo', kjer bi se naj poèutili varne in sprejete. Èe temu ni tako, smo prikrajšani za zelo pomemben del življenja. In ker starša dajeta osnovni ton vzdušju v družini, je partnerstvo eno od najpomembnejših razmerij v življenju odraslega èloveka.

Kaj lahko storite?
Èe ste zadovoljni s svojim partnerjem, a bi vseeno želeli nekoliko izboljšati vajin odnos, upam, da boste v nadaljevanju prispevka našli kaj koristnega zase. Èe s svojim partnerskim razmerjem niste zadovoljni, pa imate vedno najmanj tri možnosti:

• lahko pustite, da življenje Å¡e naprej teèe po ustaljenih tirnicah. To je najudobnejÅ¡e, saj vam za to ni treba nièesar storiti.
• èe ne zmorete veè, se lahko odloèite za razvezo in si poišèete sreèo v nekem drugem razmerju. Pri tem je dobro vedeti, da je loèitev sprememba, ki terja veliko energije, novo razmerje pa prinaÅ¡a nove izzive.
• lahko pa se odloèite, da ponovno zgradite odnos s svojim partnerjem.

 
Veliko ljudi se iz dneva v dan vedno znova odloèa za prvo možnost. Ker ta praktièno ne prinaša nobenih sprememb, o njej ne bomo razpravljali.

Loèitev
Druga možnost pomeni precejšnjo spremembo v življenju. Loèitev, predvsem v èustvenem smislu, vedno pomeni 'rezanje', saj je treba razdvojiti nekaj, kar je do pred kratkim predstavljalo zakljuèeno celoto. Bolj ko sta partnerja korektna in prisebna, manj boleè je ta èustveni 'kirurški poseg'. Veè ko je nerazrešenih èustvenih relacij med partnerjema, bolj boleèa je loèitev. Marsikdaj je, na žalost, podobna èustvenemu 'mesarjenju', ki boleèe prizadene vse družinske èlane, zlasti pa otroke. Loèitev vedno zareže v družinsko èustveno tkivo, temu se ne da izogniti. Kako boleèa je, pa je odvisno od èustvene stabilnosti in zrelosti njenih èlanov, zlasti staršev. Glede na delikatnost druge izbire, bi se, vsaj po mojem mnenju, bilo bolje najprej odloèiti za tretjo opcijo. Èe ta ne da ustreznih rezultatov, se še vedno lahko odloèimo za loèitev. V tem primeru bomo imeli mirnejšo vest, saj bomo sami pri sebi vedeli, da smo poskusili vse, kar je bilo v naši moèi.

Prenova razmerja
Oglejmo si še tretjo opcijo. Èetudi je prepad med partnerjema že precej velik, je možno odnos zgraditi na novo, èe je le dovolj pripravljenosti in dobre volje na obeh straneh. Vendar nekdo mora zaèeti prvi, in zaèeti mora pri sebi, ne pri partnerju. Ko se bomo zares vzeli v roke, bo partner zagotovo zaèel drugaèe gledati na nas.

Èe se odloèimo za izboljšanje oziroma prenovo obstojeèega razmerja, se moramo sprijazniti z nekaterimi dejstvi. Partnerja in njegovega obnašanja ne moremo spremeniti mi. To lahko stori samo on sam. Pogosto si želimo, da bi se naš partner spremenil, obièajno tako, da bi te spremembe ustrezale našim potrebam. Toda to se najveèkrat ne obnese. Prav tako ne moremo spremeniti partnerjevih in svojih potreb. Kar lahko spremenimo, je naš odnos do partnerja, njegovih potreb in stališè ter naš odnos do sebe in svojih potreb. Prvi korak je ta, da se sprijaznimo z dejstvom, da je naš partner tak, kakršen je in da smo mi takšni, kakršni smo. To pomeni, da sprejmemo svojega partnerja z vsemi vrlinami in pomanjkljivostmi ter da na enak naèin sprejmemo sebe. Èe nam to uspe, bo že to imelo doloèen vpliv na tudi našega partnerja, ne da bi ga v karkoli silili.

Spreminjanje sebe
Nadaljnji koraki so povezani s spreminjanjem sebe. Kakšen bo naš partnerski odnos, je v prvi vrsti odvisno od stopnje našega samospoštovanja in obèutka lastne vrednosti. Bolj ko se spoštujemo in sprejemamo, bolje bomo znali poskrbeti zase - za svoje potrebe in pravice. Zavedati se moramo, da s svojimi dejanji, besedami in èustvenimi odzivi soustvarjamo partnerski odnos. Èe je partner krivièen do nas, mi pa se ne postavimo zase, nas bo sèasoma prenehal spoštovati. Èe kuhamo zamero, ne da bi partnerju povedali, kaj nam ni všeè oziroma s èim nas je prizadel, si delamo medvedjo uslugo. V sebi tišèimo nekaj, kar bi morali izraziti (to ni ne prijetno ne zdravo), partnerju pa omogoèamo, da si naše ravnanje napaèno razlaga. Èe od partnerja nekaj prièakujemo, ne da bi mu povedali, èesa si pravzaprav želimo, smo krivièni, saj nam ne more brati misli. Èe mu to vendarle povemo, toda na neustrezen naèin, se zagotovo ne bo konstruktivno odzval. Razmejimo partnerjevo odgovornost od svoje in skušajmo ugotoviti, kako s svojim obnašanjem vplivamo na odnos. Nato zaènimo spreminjati tiste vedenjske vzorce, ki prispevajo k poglabljanju prepada med nami in partnerjem.

Ljubezen
Druga zelo pomembna stvar je ljubeèa pozornost do partnerja. Bolj ko poznamo svojega partnerja, njegove potrebe in njegove omejitve, bliže nam bo in bolje ga bomo razumeli. Izraèun je v principu preprost: veè ko damo, veè dobimo. Bolje, ko se poèuti partner, ne glede na to, kje smo - pri kosilu, v družbi, na sprehodu ali v postelji - veè bomo tudi mi dobili od njega. Pri tem je seveda pomembno, da, ko dajemo, dajemo od srca. To pomeni, da ne dajemo zato, ker prièakujemo povraèilo. Vsa naša prièakovanja (zlasti tista, ki nam veliko pomenijo), èe so izreèena ali ne, naš partner doživlja na nezavedni ravni kot zahteve. Brž ko so nekem odnosu prisotne zahteve, ni veè prave svobode. Ljubezen bi morala biti svobodna in ne bi smela temeljiti na naèelu daj - dam, ker gre v tem primeru za navadno trgovino. Prav zato je za pravo ljubezen potrebna èim veèja èustvena samostojnost obeh partnerjev. Èustvena samostojnost nam daje obèutek svobode in neodvisnosti, veèjo objektivnost in sposobnost odpovedovanja. Zato je èustvena samostojnost eden od pomembnih dejavnikov za izražanje prave ljubezni.

Èe želimo izboljšati svoje partnersko razmerje, se je treba èimprej lotiti dela na sebi. Šele ko se bomo znali postaviti zase, ko bomo bolje razumeli svojega partnerja in ko bomo zaèeli razvijati svojo èustveno samostojnost, se bodo v našem razmerju zaèele dogajati èudežne spremembe. S spreminjanjem sebe in s pozornostjo, ki jo vlagamo v partnerski odnos, si dobesedno krojimo usodo. Èe pa smo tudi starši, potem v veliki meri krojimo tudi usodo svojih otrok.

Brane Krapež
Šola èustvene inteligence

Vir: soutripanje.cdk.si