NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 19-nov
  • Knjiga spregovori: Potopljeni svet

  • sreda 20-nov
  • Okusi Radol'ce

  • četrtek 21-nov
  • Okusi Radol'ce

  • petek 22-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 23-nov
  • Z avtobusom v Zagreb na rojtni dan našega Braca

  • nedelja 24-nov
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma

  • ponedeljek 25-nov
  • Ddr. Igor Grdina: Od presenečenj ob koncu tedna

  • torek 26-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • sreda 27-nov
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 28-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • petek 29-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 30-nov
  • Vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto

  • nedelja 01-dec
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • ponedeljek 02-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 03-dec
  • Ta veseli dan kulture
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 04-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 05-dec
  • Antično gledališče: teater v Tespijah

  • petek 06-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 07-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 08-dec
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 09-dec
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Gringo trip

  • torek 10-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sreda 11-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 12-dec
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 13-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • sobota 14-dec
  • Vitez, zmaj in praznični direndaj

  • nedelja 15-dec
  • Otvoritev božičnih jaslic v Štanjelu

  • ponedeljek 16-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 17-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Lažje do orgazma   
    četrtek, 17. avgust 2006 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: I.P.

    Na žalost je resnica takšna, da veliko žensk med spolnim odnosom ne doživlja orgazma ali pa ga doživlja neredno. Stvar ni v tem, da je orgazem najpomembnejši, saj je užitek tudi v stiku z ljubljeno osebo, vendar pa je orgazem zelo prijeten in je škoda, da ga ne bi doživljale redno. Seveda vam ne mislim dajati nikakršnih čarobnih predlogov, le nekaj nasvetov za ženske, da bodo lažje doživljale orgazem. Ni prepovedano, da tole preberejo tudi njihovi partnerji.

    Ženske so sposobne med seksom misliti na veliko različnih stvari. Ne počnite tega. Kako se lahko osredotočite na užitek, če pa razmišljate, koliko srajc imate za zlikati ali naprimer o tem, kaj boste jutri delale v službi. Med seksom so dovoljene samo seksi misli. Razmišljajte o tem, kaj vam je najljubše, da vam dela vaš dragi, osredotočite se na dotike.

    Velikokrat ženska ne more doživeti orgazma pri seksu s partnerjem, medtem ko pri samozadovoljevanju tega problema nima. Vzrok temu je to, da se pri samozadovoljevanju bolj sprosti, deloma pa tudi zaradi tega, ker točno ve, kje se mora dotikati in stimulirati, da doseže orgazem. Zato povejte dragemu, kaj vas najbolj vzburja, kje naj se vas dotika in kakšen položaj vam je najbolj všeč.

    Nekatere ženske imajo v sebi sram pred tem, da jih moški zadovoljuje. Vrzite ta sram v koš. Moški ne počne tega ker mu je karkoli težko. Vse kar počne z vami, počne zaradi tega, ker je to tudi njemu všeč. Zato se ne sramujte in ne sramujte se tudi tega, da mu poveste da bi še.

    Se vam dogaja, da se približujete vrhuncu, potem pa ta občutek kar naenkrat mine? Ko občutite, da se približujete vrhuncu, začnite stiskati tiste mišice, ki jih stiskate kadar morate na potrebo, pa ne morete takoj, ker niste blizu stranišča. Včasih je že samo tak način dovolj, da doživite orgazem.

    Zelo pomembno je, da obdržite koncentracijo in da vam misli ne uhajajo na nekaj, kar nima zveze s seksom. Ali pa da razmišljate, da zopet ne boste doživeli orgazma. Osredotočite se na fizični užitek. Pomagajte si pri tem tudi sami in se božajte tam, kjer vas najbolj vznemirja.

    Še nekaj. Za doseganje orgazma je potrebna kontinuirana stimulacija določenih točk, zato se takrat, ko se bližate vrhuncu ne bavite z eksperimenti in z novimi pozami. Držite se tega, kar vam je najbolj všeč dokler ne dosežete vrhunca. Po tem je čas za eksperimente.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja I.P.
  • Več s področja * Ljubezen in spolnost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Orgazem_Stimulacija_Seks_Spolnost

    Here's what others have to say about 'Lažje do orgazma':

    Mozilla 1.7.5 is released from been released.
    have been added. Check out the release notes to see any other minor changes. FTP Download Directory [read more]
    Tracked on sreda, 30. avgust 2006 @ 10:40 CEST

    Teens Injured on Job Highlight Safety Lapses from Lapses Category:
    Highlight Safety Lapses Category: Health News Created: 8/29/2006 2:04:00 AM Last Editorial [read more]
    Tracked on četrtek, 31. avgust 2006 @ 23:03 CEST

    Pittsburgh Mayor Dies At 61 from learned he had
    of brain cancer only seven months into his term, died Friday night, his spokesman said. He was [read more]
    Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 18:43 CEST

    scat hentai
    scat videos scat toilet training mistress animal scat [read more]
    Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 22:18 CEST

    latina booty
    latin sluts latin women latina feet [read more]
    Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 22:18 CEST

    Jazz to Return to Boise for Training Camp from Jazz announced
    Utah Jazz announced Friday that they will return to Boise, Idaho, for training camp, according to [read more]
    Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 06:04 CEST

    Lažje do orgazma | 49 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Lažje do orgazma

    Prispeval/a: Drago dne petek, 18. avgust 2006 @ 10:53 CEST

    Zares to kar si, si edinole v zdajšnjem trenutku.

    "Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar", je rekel Jezus. Služabnik ne ve, ob kateri uri bo prišel njegov gospodar. Zatorej ostaja buden, čuječen, pripravljen, miren, da ga prihod gospodarja, ne bi presenetil. V neki drugi priliki Jezus govori o petih lahkomiselnih (neozaveščebnih) ženskah, ki nimajo dovolj olja (zavesti), da bi njihove svetilke stalno gorele (da bi ostale zavestno navzoče) in zato zamudijo ženina (sedanji trenutek) in ne pridejo na svatbo (k razsvetljenju). Nasprotno tem petim ženskam je pet drugih žensk, ki pa imajo dovolj olja (ostajajo zavestno navzoče).

    Komur je dano, razume!



    Lažje do orgazma

    Prispeval/a: stojči dne petek, 18. avgust 2006 @ 11:00 CEST
    Izgleda, da se je nekomu končno posvetilo, vsi moji članki so prav o tu in zdaj. ;)

    ---
    stojči



    Trenutki, ki bežijo skozi TCP/IP

    Prispeval/a: MC dne petek, 18. avgust 2006 @ 11:16 CEST
    Stojči, meni se zdi, da si preveč na internetu, da bi bil - kot ti temu praviš - tu in zdaj!


    Trenutki, ki bežijo skozi TCP/IP

    Prispeval/a: stojči dne petek, 18. avgust 2006 @ 12:54 CEST

    Spoštovani Marko,

    tu in zdaj nima nič opraviti z internetom,
    ima pa veliko opraviti z zavedanjem samega sebe,
    z globljim čutenjem svojega bistva,
    z globljim doživljanjem notranjega mira
    kajti,
    bližje si v sebi samemu sebi,
    manjša je tvoja notranja praznina,
    večja je tvoja hvaležnost za tvoj obstoj,
    večja je tvoja povezanost z neumrljivim delom samega sebe,
    bližje si srčnemu orgazmu brez partnerja in brez seksa,
    in končno tvoje besede so lahko komu tudi v pomoč in navdih,
    da tisto, kar vsak res išče,
    lahko tudi vsak najde
    na dnu svojega srca. ;)




    ---
    stojči


    Trenutki, ki bežijo skozi TCP/IP

    Prispeval/a: MC dne petek, 18. avgust 2006 @ 13:31 CEST
    Velecenjeni Stojči,

    Ko boš našel vse tisto, o čemer pišeš,
    ne boš nikoli več prižgal
    računalnika.

    Ostala bo samo še tišina
    in blažen smehljaj
    na obrazu
    modreca.

    Do takrat pa – tipkajmo skupaj na poti do srčnih orgazmov preko interneta!
    Izkopati je treba še veliko kilobajtov, da pridemo do tistega, kar je na dnu srca.
    Če sploh kaj je.



    Trenutki, ki bežijo skozi TCP/IP

    Prispeval/a: stojči dne petek, 18. avgust 2006 @ 16:49 CEST
































































    Če ne boš sam poizkusil
    in sam v sebi to tudi začutil,
    ne boš nikoli zares to vedel. ;)

    ---
    stojči


    Lažje do orgazma

    Prispeval/a: aurigo dne sobota, 19. avgust 2006 @ 13:48 CEST
    MC -ju_
    S svojim zadnjim komentarjem si me res nasmejal - skorajda do blaženosti. Prav imaš.
    Drago-tu- ti pa me skoraj razsvetlil s svojimi prilikami o ženah in svetilkah. Sedaj mi je šele kapnilo, kaj pomeni tista zgodba o svetilkah in desetih žena. Gre samo za petero čutov.......ha, ha,...
    povsem drugi komentarji na temo, prinesejo povsem nekaj novega.
    hvala.



    Lažje do orgazma

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 19. avgust 2006 @ 14:42 CEST
    Izkušnje povedo, da nobeni kilobajti in nobene globoke modrosti nič ne pomagajo, če ti tip ni všeč. To je kemija.
    Kaj pomaga, če se te kdo dotika s krivenčastimi prsti, globoko filozofsko duhovno inspirativnostjo, te gleda v oči in potiska svojo žejno ptico k vodnjaku, če je pa vodnjak zaprl pokrov in ne pusti žejnega zraven. Prava ženska mora srečati pravega moškega, da češnje dozorijo v dober slasten sadež. Preizkušeno dober recept za češnjevo rolado!

    LP T.


    Trenutki, ki bežijo skozi TCP/IP

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 21. avgust 2006 @ 14:28 CEST
    MC, hehe...vse bi še razumel, a ne razumem, kaj so to "srčni orgazmi?" Sam nemreč orgazem doživljam povsem fizikalno, skozi žlezne sokove snovnega telesa. O "srčnem orgazmu" pa razmišljam takole; če doživiš "srčni orgazem", potem si samozadosten in ne rabiš človeka nasprotnega spola, mar ne?

    lep pozdrav in vse dobro,
    Miran.


    Srčni orgazem

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 21. avgust 2006 @ 15:53 CEST
    Pozdravljen Miran,

    tudi mene je zanimalo kaj to neki so "srčni orgazmi". Če bi srce doživelo orgazem, bi to pomenilo srčno kap in konec seksa.

    Prav si ugotovil, da so orgazmi nekakšni pretoki sokov skozi žleze s semensko tekočino samca in tudi vaginalno tekočino samice.

    Ko sem bila na neki kmetiji, je konj udarjal s kopitom ob tla. Nato sem šla v štalo pogledati kaj počenja. Soseda mi je rekla, da samo konj, ki se goni in hoče h kobilam, buta ob steno. Tedaj mi je bilo jasno, da pri gonečem se samcu, pomeni butanje z glavo ob steno, tiktakanje njegovega velikega srca, odštevanje sekund pred eksplozijo, za katero pa prav vsi vaščani zbrani v štali vedo, da bo napočil bum, bum, pok .... kot bi se vesolje na novo rodilo, zato jih prav vse po vrsti vsak udarec nestrpnega gonečega se samca udari v telo.

    Eros, zatrta strast, seksualnost vse to bo enkrat izbruhnila v veletok tekočin pri "srčnih netekočinskih orgazmih" takega tipa, v katere nekateri verujejo in z njimi nategujejo ljudi misleč, da ti krajnski Janezki in Metke v to verjamejo. Vsi samo čakajo, da se bo zgodilo, da bo slovnesko deželo zalilo. Ne morejo preprečiti seksualne sle tistega, ki tako dolgo in zadrževano kljubuje seksanju v svojih meditacijah in srčnih orgazmih. Nič več ne more ustaviti eksplozije.

    Nabita je atmosfera pred nevihto, nebo težko, oblaki nabrekli kot vreče krompirja, telesa pa vsa napeta kot puške. Pod rjuhami divja vihar. Neslišno in brez zvoka. Nato tip obesi na steno v sobi sliko ženske z jagnjetom v naročju in vedrom vode, sam pa ugotovi, da so odnosi vedno bolj napeti, erotika plava po sobi kot razigrana pesem, kot himna poželenja, ki se v notah približuje upodobitvi glasov živalskih nagonov.

    Začne se stopnjevati strah pred kastracijo in če je takšno čustvo zatajevano zruši vse pred sabo. Stene popokajo, opeka leti po zraku, strehe se dvigajo, podovi se pogrezajo. Ubogi tisti, ki ima seksualno potlačitev, potlačitev najglobljih čustev, v kombinaciji z videzom duhovne čistosti. To je najbolj eksplozivna zmes, ki si jo Miran lahko predstavljaš.
    Verjetno bo še Marko s svojim znanjem dopolnil te moje skromne ugotovitve.

    LP Tatjana


    Srčni orgazem

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 21. avgust 2006 @ 17:51 CEST
    Tatjana, tvoja pripoved me spominja na tisti "Veliki pok!"
    lep pozdrav in vse dobro,
    Miran


    Srčni orgazem

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 21. avgust 2006 @ 18:09 CEST
    Kaj češ Miran, ko pa je Pozitivkarjem v tej dopustniški poletni pripeki tako dolgčas, da iščečjo pravega zavetja v senci ob kavici, kolaču, hladni pijači in v takšnih spodbudnih zgodbicah. Tisto o velikem poku pa je bilo v času, ko še ni bilo besežiranja, sedaj pa je potrebna velika previdnost in vzdržnost, četudi vrli fantje marsikaj zdravijo s kislim zeljem in oreščki. Lep pozdrav

    Tatjana


    Lažje do orgazma

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 21. avgust 2006 @ 19:04 CEST
    Razkrij svoje pravo ime,
    popiši svoje življenje,
    da bomo vedeli kdo si.
    Ti, ki imaš z meglo umit obraz,
    ki se skrivaš za svoje dlani;
    ti, ki bi se moral naučiti
    potrpežljivosti
    in slajših besed,
    ko se tvoja duša vzpenja navzgor
    in maha s svetlikajočim mečem
    in kaže na svoje pravice
    in drugih krivice.
    Ti, bi se zadovoljil s koščkom kolača?
    Dvomim!
    Ali ne bi tebi bolj pristajal globok
    krožnik mineštre in pol hlebca kruha
    pa par domačih kranjskih klobas.
    Ti, ki še sploh nisi pokazal
    svojih umazanih rok od dela,
    stopi k cvetočemu
    češnjevemu drevesu,
    pod belo barvo nedolžnosti;
    ti, ki bi rad jedel češnjev kolač,
    pil slastno kavico in
    si hladil svoje vroče bojevniško orodje
    z izvirno vodo iz vodnjaka!
    Nič ne bo iz tega! Pokrov je pokrov!
    Tebe naj najprej izvolijo črički
    za sodnika in te vprašajo
    od kod si ti čiv, čiv…
    ki se ti izvija iz neder toliko
    strastnih želja in glasov,
    kdo sta tvoja mamica in očka,
    ki te iz te megle ne moreta rešiti,
    da bi se ponosno predstavil,
    da si njun sin,
    s Primorskega konca trpin.



    Srčni orgazmi (copyright Stojči)

    Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 21. avgust 2006 @ 19:08 CEST
    Tudi jaz sem sprva menil, da gre predvsem za pretakanje tekočin povezano s prijetnimi krči v predelu prostate, vendar mi je Stojči v svoji pesmi dal vedeti, da obstajajo še drugačne vrste orgazmi. Pravzaprav v besedni zvezi »srčni orgazem« ne vidim nič spornega, še posebej zato ne, ker se pojavlja v pesmi kot nekakšna alegorija za posebno čustveno vznesenost, ki menda nastopi v trenutku, ko doživljaš globlje čutenje svojega bistva oziroma globlje doživljanje notranjega mira, če uporabim Stojčijeve besede. Stojči očitno takšne vrhunce doživlja zelo pogosto in ne vidim razlogov, da mu ne bi verjel. Nenazadnje celo SSKJ dopušča preneseno ali književno uporabo besede orgazem, ko navaja primer »doživeti filozofski orgazem«. Nekaj takega sem želel povedati tudi v pesmi o t.i. TUBIT-i:

    Tubit je ontološki dinamit.
    Metafizik onanira,
    dokler bit ne eksplodira.

    Da ljudje lahko doživljajo filozofske ali kake druge metafizične orgazme, je razvidno tudi ob prebiranju Pozitivk, pri čemer – podobno kot pri »tekočinskih« orgazmih, tudi v primeru »metafizičnih« orgazmov velja, da jih ženske lahko doživijo več in ponavadi kar enega za drugim. Seveda bi bil sila krivičen do žensk, če ne bi priznal, da smo orgazmov, čeravno so pri ženskah intenzivnejši in bolj frekventni, na forumih deležni tudi moški, še posebej tisti, ki radi pišemo, odgovarjamo, kramljamo, polemiziramo, kritiziramo, branimo ali kako drugače verbalno pametnjačimo. Ego, ki ne doživlja permanentnega vzburjenja, lahko namreč hitro postane otožen, tako kot to velja za vse živali in moške po koitusu. Jasno je, da vsi - moški in ženske – za dober orgazem potrebujemo kakega partnerja, ki nam bodisi nasprotuje ali pritrjuje. (Po domače rečeno - eden drugega jebemo.) Se pa tu in tam najdejo tudi forumski masturbatorji, ki v serijah odgovarjajo na lastne odgovore ali komentirajo lastne prispevke tudi takrat, ko jim nihče ne oporeka, niti odgovarja ali si nihče ne želi njihovih pojasnil.


    Nemalo pa sem presenečen nad nerazumevanjem »srčnega orgazma« s strani prve pesnice, mojstrice naj-metafor in prve eksistencialistke Pozitivk Tatjane, ki bi morala, glede na svoje umetniško dojemanje sveta, če ne že razumeti, vsaj dopustiti uporabo besede orgazem v kombinaciji s srčno mišico, saj nenazadnje govorimo tudi o srčni bolečini ali o srčni radosti ali o srčni kulturi, čeravno mišična črpalka vsaj v fizičnem smislu nima prav veliko opraviti z občutki duševne bolečine ali radosti ter še manj s kako kulturo. Če odmislimo čakroslovje in se opremo na znanstveni elektro-biokemični model človeka, bi torej lahko govorili kvečjemu o možganskih ali o hrbtenjačnih orgazmih, besedo »srce« pa bi smeli uporabljati le še v kakšni odi srčnemu kirurgu.

    Po eni strani se pesnici zdi neokusno, če nekdo secira in interpretira njene pesmi, po drugi strani pa sama banalizira in smeši metafore iz pesmi drugih. Bil pa bi seveda skrajno krivičen, če bi ji očital, da je to zaradi želje po orgazmih, saj ravnokar sam doživljam enega takega, ne preveč intenzivnega sicer, zdi pa se mi, da prihaja čisto od srca.



    Srčni orgazmi

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 21. avgust 2006 @ 22:12 CEST
    Marko, sploh ne vem o kakšni pesmi govoriš, ki omenja "srčne orgazme". Jaz nisem prebrala prav nobene takšne tvoje ali Miranove pesmi (samo vajin tekst, kjer srčne orgazme omenjata in jih raziskujeta), še manj pa da bi secirala kakšne verze, s katerimi se ti morebiti duhovno stapljaš in jih jaz žal ne poznam in me tudi ne utegnejo zanimati.

    Mislim, da na svojih potovanjih in posedanjem po nešengenskih čakalnicah preveč prebiraš okultistično literaturo in da se ti včasih kaj pomeša. Tokrat se ti je zagotovo. S smešnim samozadovoljstvom si si kupil staromoden dežnik, pod katerim boš lahko "srčno seksal" z nasmehom na ustnicah, v globokem transu meditacije in s sezutimi opankami ter dihal kot slon.

    Eksistencialistke ni mogoče upogniti s takimi bosimi, kot si jih ti tu izmišljal in trosil. Jaz sem te namenoma izzvala, ker sem že vnaprej vedela, da boš takšne mlel, odločen kot meč dvignjen proti meni, vedela sem, da me še nisi prebolel od zadnjega od tistih 90 komentarjev in da boš moral še povleči tangento, če boš zanesljivo še hotel preizkusiti svojo genialnost in da boš znova uporabil svojo moč za prikrivanje lastnih slabosti.

    Ne štej si za slabo, saj vem, da si prepozno začel. Meni je dolgočasno s teboj govoriti o banalnih stvareh, ki zadevajo slo in gone, kajti veliko bolj sočno je razpravljati o tehtnih filozofskih vprašanjih, ki zadevajo duh razlike z zavestjo o neidentičnem. Marko zagotavljam ti, da jaz bolj verjamem božjemu razodetju, Mojzesu ali pa glavi kakšnega modrega misleca, ki se je kakor koli že mu je kapnilo, razpisal ali pa še najbolj kakšnemu preprostemu srcu nepokvarjenega dobrega človeka, v katerem obstaja končna rešitev.

    Priznati neidentično pomeni pripoznati njegovo pravico do esistence in svobode. Tvoja čustva in nameni zagotovo lažejo, preprosto zato, ker se želiš v vsakem tekstu z ljudmi "zajebavati". Nikoli nisem verjela tvoji odkritosrčnosti. V tvojih očeh zaznavam čuden lesk, ko mi sporočaš: "Prinesi mi svojo dušo za mojo lakomnost". Vendar moja duša se sedaj odpravlja na dolgo, čudežno jesensko študijsko potovanje. Sedaj študiram Theodorja W. Adorna in pa negativno dialektiko, proučujem spontanost in avtonomnost mišljenja, glasbo in filozofijo hkrati Kanta in Beethovna. Mi je prav prijetno. Eksistencialističnega Sartra imam že pod kožo.

    Tvojo filozofijo o Heideggerju sem arhivirala, ker si si na vse kriplje prizadeval restavrirati tvoje stare mišljenjske vzorce in ga reduciral samo na njegovo epizodo, ki jo je imel kot rektor na nemški univezi za časa nacizma, kar se mi ni zdelo znanosti dostojno.

    In kako grozljiva je bila cena v zgodovini, ki jo je človeštvo moralo tudi s smrtjo in žrtvami plačevati za številne krvave poskuse uveljaviti eno samo resnico, to vemo. In namen je posvečal sredstvo. Ali ti je znan judovski agnosticizem, ki pomeni izrecno prepoved dokočne izrekljivosti?

    Imej se krasno in lepo, veseli me, da kažeš zanimanje do pesnikov, metafor in da znaš negovati z njimi prijateljstvo in simpatije ter se klanjaš z zlatospoštljivim poljubom in smehljajem vsakemu verzu, ki pritrjuje tvojemu prepričanju.

    LP Tatjana



    Srčni orgazmi

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 22. avgust 2006 @ 09:36 CEST
    Spoštvani!

    Pri vsej tej zadevi z Markom me pa nekatere njegove sintagme v označevanju mojega portreta v javnosti nenavadno presenečajo. Lahko se celo pohvalim, da sem v kakšnem njegovem komentarju deležna izjemno dobre izbire. V zadnjem komentarju me je iz anarhistke prelevil v eksistencialistiko in me postavlja nekako ob bok Francozu Jan-Paulu Sartru in Albertu Camusu, ne vem če je imel v mislih tudi Dostojevskega in Kafko. Moram reci, da sem bila zares nenavadno presenečena, kajti doslej sem bila navajena njegovih umeščanj med banalne stereotipe. Izjemna identifikacija s tako velikimi imeni, kot so zgoraj navedeni predstavniki eksistencializma, me je čutno raznežila.

    Zaradi jasnosti je treba bralcem povedati, da je eksistencializem literarna smer, ki se ukvarja z vprašanji smisla življenja, obstoja Stvarnika in osebne odgovornosti v sodobnem svetu. Temeljna ideja eksistencializma je zaostrena zavest o bivanju. Zastopa človeka, ki mora živeti v zavesti svoje popolne svobode, postavljen pred nenehno izbiro, kar pomeni, da sprejema z izbiro tudi odgovornost zanjo (beri Sartrov Zid besede, Gnus, V zrelih letih, Hanns, Odlog, Izbrane drame, Umetnost mišljenja, etika in politika, itd, ki jih imam tudi na svoji knjižni polici). Človeka v zvezi z lastnim obstojem navdajajo občutki strahu, tesnobe, groze. Iz tega se v človeku poraja zavest o (ne)pristnem življenju, iz tega pa zraste njegova odločitev za dejanja. Ta odločitev mu skupaj z dejanjem prinese občutek svobode.

    Kako je pa z »orgazmom srca« po eksistencialistični teoriji?

    Le zakaj bi bile ženske reducirane zgolj na posamezne dele telesa, se gotovo Marko ob tem sprašuje in zakaj bi tako marginalizirali pesnico ob tako neagresivni in čustveno razneženi interpretaciji metafore »srčnega orgazma«. Saj pesnica ni tako kruta, da bi cefrala metaforo o »srčnem orgazmu« temveč, se v skladu s filozofskim izkustvom vprašuje, če se takšna definicija orgazma lahko izkaže le retorično, ali to bivajoče kot eksistirajoče sploh lahko postane dostopno v svoji celosti.

    Samo to je pesnico zanimalo, ker se je tudi Miran o tem hudo resno spraševal. Vsi se zavedamo, da imamo svoje življenje zaokroženo v celoto po biblijski predstavi, to pa ni a priori izključeno zategadelj, ker moramo vsi umreti. K temu trudu utemeljiti eksistencialno celovitost, bi morda Heiddegerja celo prisililo nezatajevano dejstvo, h kateremu naj bi spadal tudi orgazem, da življenju danes primanjkuje celovitost, ki bi vključevala v Markov »Angligen« tudi »srčne orgazme«, kot povzdignjeno v eksistencialno celovitost onstran empirično individualnega življenja.

    Zaradi jasnosti naj povem, da po Heideggerju vkupnost bivajočega, kar je tubit, v svojem poteku, dokler ni končala svojega toka, se ne konstituira s kar naprej tekočim pridokrpavanjem bivajočega, ki je že samo od sebe nekje pri roki, kot n. pr. »orgazem srca«. Tubit ni vkup šele tedaj, če se je napolnil njen »še-ne« tako malo, da je tedaj ravno ni več. To drži samo če v pojmu, ki ga Marko pogosto navaja »Desein«, ki ga pa bralcem Pozitivk ni pojasnil, da pomeni tubit, bivanje in umrljivost je že mišljena zraven. Sedaj pa je vključen v Desein še »srčni orgazem«, ki prevedeno pomeni srčno kap, smrt… torej kompletni Desein.

    To pa je tista točka, ki življenje omejuje kot bivajoče sui genereis zunaj življenja, življenje se sesuje, ko doseže »srčni orgazem« in ta točka je spet ontološka, kar pomeni, da Marko spreminja svoje mišljenje, kot ga je že večkrat.

    Poanta ob vsem tem je, da je »srčni orgazem« lahko le potencialno, teoretično določi tisti »še-ne«, saj kot možna smrt ob doživetju »srčnega orgazma« spada k tubiti.

    No, če me je Marko že tako obdelal s svojim sivim računalnikom in na koncu naredil iz moje podobe sitosik in me zasvojeno pobarval s svojim čopičem in barvami, bi bilo prav, da povemo, da pri tem ni zanemaril vloge svojega tehničnega pripomočka gospoda Martina Heideggerja. Oh, ko bi le on vedel, on ki je doživel originalna občutenja celote »tubiti« , kako je Marko to vešč in da se je s svojo atomizirano zavestjo, v katero Heidegger sploh ne podvomi, podal v ontološko topografijo »srčnega orgazma«. . Iz vsega tega je treba izluščiti svojo pravo smrt, doseženo na pravi način »srčnega orgazma«, ki je najbolj dejanska, zanimiva, vendar po Heideggerju onstran fakcitete, ker jo on obrekuje in ne dovoli govoriti o nezastopanosti, zakaj smrt kot obči pojem bi označevala smrt vseh in nič več vsakič lastno.

    Smrt kot dogodek zaradi »srčnega orgazma«, je ravno faktična smrt, ki naj bo pravšnja smrt, zato ontološka in sploh ni tako strahotna, če te zadene med »srčnim orgazmom« To je znotrajsvetno nastopajoči dogodek, pri katerem se posloviš od posvetnega. In ta dogodek ima že pripravljeno razlago, ki pomeni, da boš v »srčnem orgazmu « umrl srečen, vendar za sedaj si ostal nedotaknjen. Marko, dihaj globoko! Raziskuj orgazmičnost svojega srca! Naredi o tem ekspertizo.

    Pa kaj misliš, da se Heidegger ustraši sofizma? Nikakor. Analiza »umre se« zadet od »srčnega orgazma« nedvoumno razkriva bitni način vsakdanje biti-k-smrti. Smrt v takšnem govorjenju razumemo kot nedoločen kraj – lahko je v postelji, pod figovim drevesom ali ponoči ob morski obali na plaži – vseeno kje, razumemo najprej od nekod priti, za sedaj pa za tebe samega, dokler ne boš »srčno orgazmiral« še ne obstoji, zato ni tako grozeča, ko pa te doseže in obseže kot alter ego kot lastnega »srčnega orgazma« pa je treba to zadevo do konca preučiti. Zato se je zdelo tudi Miranu zanimivo rešiti to vprašanje. Jaz sem se samo pridružila filozofskemu diskurzu o »srčnem orgazmu«, ki se mi je zdel zanimiv ne kot poetična metafora, temveč kot raziskovalni fenomen bitja srca. Zato Marko, prosim, ne imenuj me in deklariraj kot literarno hudodelko, ki cefra verze. Sprejmi pojem »orgazma srca« v svojo živo zavest, dokler dihaš.

    »Orgazem srca« je derivat smrti, posledično pa fora žalnih govorov, osmrtnic, pogreba in drugih žalostnih reči. Delujmo torej posvarelo na vse tiste, ki kanijo prakticirati »srčne orgazme«, ker jaz ne poznam prav nikogar, ki bi ga preživel. Zelo redke rešijo na intervenciji, če jih pripeljejo v prvih 5 do 10 minutah. To pa je praktično nemogoče, saj rabiš 10 minut, da se oblečeš, pripneš hlače, obuješ in že ti zmanjka čas za rešilca. In tako postaneš substrakt samoosebnosti, kljubnovanja v samozanikanju, exstremis, škripanje z zobmi in si praviš: »Jaz, jaz, jaz bom seksal tako, da bom udarjal s kopitom ob tla in posnel šablono konja.« Ha, ha, ha. Kot vidiš moj prispevek k tej temi, le ni bil iz trte izvit.

    V slovenskem prostoru še ni znanstveno razjasnjenih terminov kaj pomeni »srčni orgazem«, zato publika pričakuje rezultate, pa ne v retorično simboličnem pesniškem smislu, ker metaforično je v pesmih v prenešenem pomenu že veliko napisanega o srcu in srčnih zadevah, pač pa kot znanstveno dognanje biološkega "srčnega orgazma", kajti ta si z velikim pompom prilašča medijski prostor, zato zgodbe ne smemo umikati. Celotno 20. stoletje se spopada z dejstvom kako umreti in ostati živ. Na to vprašanje je treba jasno in glasno odgovoriti in postreči z neizpodbitnimi rezultati.

    Marko, ti si pravi, ti boš odgovoril in zaenkrat daj mene kot pesnico na Pozitivkah malce v oklepaj, ne kastriraj mi kar naprej moje pesniške roke, saj me itak ljudje poznajo, posveti se raje vprašanju, zaradi katerega si bil izzvan. Miran je že postavil svojo tezo glede tekočin.

    LP Tatjana


    Srčni orgazmi

    Prispeval/a: titanic dne torek, 22. avgust 2006 @ 10:27 CEST
    Za srčni orgazem, če ga želiš doseči,
    moraš utihniti in prisluhniti srcu.

    Tako je tudi partnerju, ki gre s teboj,
    občutenje orgazma tih in samo svoj.

    Orgazem je lahko poezija, ko ga začutiš,
    ko ga doživiš ali doživljaš.
    Ne moreš pa o tem govoriti in razglabljati,
    če ga še nisi izkusil.

    ;)



    Srčni orgazmi

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 22. avgust 2006 @ 10:57 CEST
    Titanik, to o čemer ti pišeš ni biološko "srčni orgazem", temveč koitus, ko iz ženske kar vre klic: Oh,oh, oh! Tudi iz tebe tedaj kar vre in tvoja poželenja so iznašla nova poželenja in če hočeš vedeti tudi moje žensko telo pozna te neslišne speve in krče, ki se razprostrejo v enem zamahu valovanja vibracij po vsem telesu, ko krik zbere iz glasbene notne tipkovnice na kaviaturi vse glasove, ki se spremenijo v simfonijo. Ne govorim o tej ukrotitvi vsega telesa in seveda tudi duše, saj nam je pri zdrušitvi lepo, temveč o specifičnem znanstvenem pojmu "orgazem srca", ki ne vključuje koitusa. Ne govorim o falični želji, ki se realizira z razmnoževanjem vrste in razmetavanjem tekočin po Miranovem umevanju stvari, temveč o "orgazmu srca", kot posebnem biološkem pojavu.

    LP Tatjana




    Srčni orgazmi

    Prispeval/a: MC dne torek, 22. avgust 2006 @ 14:10 CEST
    Naj ti bo. Ti naredim še eno uslugo.


    >Marko, sploh ne vem o kakšni pesmi govoriš, ki omenja "srčne orgazme".
    > Jaz nisem prebrala prav nobene takšne tvoje ali Miranove pesmi
    >(samo vajin tekst, kjer srčne orgazme omenjata in jih raziskujeta),
    > še manj pa da bi secirala kakšne verze, s katerimi se ti morebiti duhovno
    > stapljaš in jih jaz žal ne poznam in me tudi ne utegnejo zanimati.


    O kakšni pesmi govorim seveda ne moreš vedeti, ker bereš površno ali pa v silni želji, da bi videla tisto, kar želiš videti, namenoma izpuščaš moteče stavke in pomene. Zelo slabo bereš ne samo tisto, kar so drugi pisali pred mano, marveč celo moje pisanje, kjer sem popolnoma jasno navedel, da gre v primeru »srčnih orgazmov« za Stojčijevo pesem. Bodi vsaj toliko poštena, izklopi svoje filtre za tisto, kar ti ni povšeči in še enkrat preglej zgodovino zapisov nanizanih pod tem prispevkom. Bralci, ki se jim ljubi spremljati najino dopisovanje, bodo zlahka poiskali izvornega avtorja »srčnih orgazmov«. In ko bo našla tisto pesem, potem pazljivo preberi nadaljevanje ter razišči kdo komu odgovarja in zakaj. Videla boš, da poanta najinega dopisovanja s Stojčijem, nima nič opraviti s tem, kar pišeš ti.


    >Mislim, da na svojih potovanjih in posedanjem po nešengenskih
    >čakalnicah preveč prebiraš okultistično literaturo in da se ti včasih kaj pomeša.
    >Tokrat se ti je zagotovo. S smešnim samozadovoljstvom si si kupil staromoden
    > dežnik, pod katerim boš lahko "srčno seksal" z nasmehom na ustnicah,
    >v globokem transu meditacije in s sezutimi opankami ter dihal kot slon.

    Pesniška podoba tvojega diskurza je samo celofan za prazno besedičenje in nadomestek za resnično argumentacijo. Na podoben način lahko, zato da se izognem resnični razpravi, diskutiram tudi sam. Lahko bi ti odgovarjal v tvojem slogu, npr. : »Mislim, da v svojih sanjarijah in poležavanjih po mehkih dunajskih kavčih preveč prebiraš eksistencialistične blodnje, zaradi katerih se tvoja eksistenca pomeša z eksistenco tistih, ki so na istem kavčih blodili pred tabo. Tokrat se je tvoja eksistencialistična zadnjica vendarle nekoliko preveč pogreznila v mehko kravje usnje. S orgazmičnim smehljajem si si pred očmi zanihala staromodno uro, ki šteje bit in čas, medtem ko tvoja rit v ekstatičnem ritmu sledi gibom medenice, strupi iz tvoje sape pa polnijo zatohlo Freudovo ordinacijo.« Ampak, kaj ima vse kvazi-alegorično besedičenje opraviti z argumenti?!

    Če se kljub vsemu potrudim odgovoriti na tvoje v alegorije razpuščene očitke, pa bi rekel tole: Okultistične literature ne prebiram, razen mogoče takrat, ko zaidem na Pozitivke. Tu naletim celo na izpade okultističnega eksistencializma. Tvoj narcizem, ki izhaja iz zavesti, da pripadaš neki vzvišeni in napredni zahodni filozofiji, te bo sicer vedno postavljal v položaj, iz katerega boš na vse okultno in vzhodnjaško gledala nekoliko zviška. Zate bo prava znanost vedno le tisto, kar je zraslo na starogrških temeljih. To je pač točka tvoje narcistične identifikacije. Meni pa se zdi, da je med zahodno filozofijo in okultizmom ter misticizmom meja bolj zabrisana. Nekateri Heideggerjevi učenci so njegovo misel imenovali »misticizem za ateiste«. Eden izmed njegovih kolegov je rekel, da je Heidegger ustanovil privatno religijo, »religijo brez boga« in svoja dela označil kot religiozna. Karl Jasper je Heideggerja imenoval "mystagogue-cum-sorcerer«, za kar seveda ne obstaja natančen slovenski prevod – rekli bi lahko, da gre za nekakšnega čarovnika, ki druge inicira v svet mističnih prepričanj. John D. Caputo pravi da se je Heidegger zadrževal med poezijo in misticizmom. Ameriški filozof William Barrett opisuje prigodo, ki jo je doživel njegov Heideggerjev nemški prijatelj, ki je Heideggerja zalotil pri branju Suzukijeve knjige o Zen budizmu. Heidegger mu je rekel: »Če prav razumem tega moža, je to natanko to, kar sem želel povedati jaz v vseh mojih delih.« Skratka, Heideggerjeva filozofija nedvomno sodi na Pozitivke. Je pa res, da jo je mogoče razumeti samo, če si zelo, zelo, zelo, zelo, zelo, zelo nad povprečjem. Predvsem pa moraš izključiti zdravo logiko in začeti verjeti, da je tisto, kar razlaga Heidegger že kar logika sama.

    >Eksistencialistke ni mogoče upogniti s takimi bosimi, kot si jih ti tu izmišljal in trosil.
    >Jaz sem te namenoma izzvala, ker sem že vnaprej vedela, da boš takšne mlel,
    >odločen kot meč dvignjen proti meni, vedela sem, da me še nisi prebolel od zadnjega
    >od tistih 90 komentarjev in da boš moral še povleči tangento, če boš zanesljivo
    >še hotel preizkusiti svojo genialnost in da boš znova uporabil svojo moč za prikrivanje lastnih slabosti.

    Tatjana, priznam, da rad odgovarjam na tvoje poste. Ne toliko zaradi tebe, marveč zaradi tvojega načina pisanja, ki ga prepoznavam kot »pozerski humanizem«. To, da me namenoma izzivaš in da celo arhiviraš moje poste, pa kaže na to, da si tudi ti vsaj malenkost obsedena z mano. Da z mano lažje doživiš orgazem. Da me potrebuješ. Da se imava na nek poseben način rada. Da eden drugega uporabljava. Da sva dober par.


    >Ne štej si za slabo, saj vem, da si prepozno začel. Meni je dolgočasno s teboj govoriti o banalnih stvareh
    >, ki zadevajo slo in gone, kajti veliko bolj sočno je razpravljati o tehtnih filozofskih vprašanjih,
    >ki zadevajo duh razlike z zavestjo o neidentičnem. Marko zagotavljam ti, da jaz bolj verjamem
    >božjemu razodetju, Mojzesu ali pa glavi kakšnega modrega misleca, ki se je kakor koli že
    >mu je kapnilo, razpisal ali pa še najbolj kakšnemu preprostemu srcu nepokvarjenega
    >dobrega človeka, v katerem obstaja končna rešitev.

    Vedno verjamejo predvsem v tisto, kar želimo verjeti.

    >Priznati neidentično pomeni pripoznati njegovo pravico do esistence in svobode.
    >Tvoja čustva in nameni zagotovo lažejo, preprosto zato, ker se želiš v vsakem tekstu
    >z ljudmi "zajebavati". Nikoli nisem verjela tvoji odkritosrčnosti. V tvojih očeh zaznavam
    >čuden lesk, ko mi sporočaš: "Prinesi mi svojo dušo za mojo lakomnost".


    Ne vem, zakaj izključuješ možnost, da se je mogoče tudi zelo odkritosrčno zajebavati. Po drugi strani pa si lahko tudi spoštljivo lažniv in olikano neiskren. Velja pa tudi, da odkritosrčnost ni nikakršen garant za resnico.

    Kar zadeva tvojo dušo (in mojo lakomnost), pa ti lahko rečem samo to, kar sem z drugimi besedami povedal že večkrat: »Tvoja duša me ne zanima! Nisem niti duševni pastir, še manj duhovni vodja, duševni zdravilec ali kaj podobnega. Tvoja duša je tvoja skrb!«


    >Vendar moja duša se sedaj odpravlja na dolgo, čudežno jesensko študijsko potovanje.
    > Sedaj študiram Theodorja W. Adorna in pa negativno dialektiko, proučujem
    >spontanost in avtonomnost mišljenja, glasbo in filozofijo hkrati Kanta in Beethovna.
    >Mi je prav prijetno. Eksistencialističnega Sartra imam že pod kožo.

    To je krasno. Filozofski orgazmi so zagotovljeni. In ob vseh teh silnih avtoritetah je človek res brez moči. Jaz, pritlikavi kreten pa berem Wandmakerja in Marcela Štefančiča. Svojo življenjsko filozofijo gradim na teku, sončenju in oreščkih. Kako primitivno. Surovo. Necivilizirano. In poslušam slovenske popevke. To je res velikanski razkorak. Tako velik, da je že kar argument zase. Nič drugega ni potrebno povedati, kot samo brati ali citirati nekoga, ki je bolj pameten od nas. Potem še mi postanemo pametni. Še sreča, da ob poslušanju Beethovna ne postanemo gluhi. Kakorkoli že, Tatjana, ko boš konzumirala še Adorna, s Sartrom pod kožo in Heideggerjem v duši, boš res dokončno nenadkriljiva. Tako kot labod, ki vse življenje leta nad blatom in vendar ostane bel, če smem uporabiti besede iz zakladnice tvojega samopoveličevanja.

    >Tvojo filozofijo o Heideggerju sem arhivirala, ker si si na vse kriplje prizadeval
    >restavrirati tvoje stare mišljenjske vzorce in ga reduciral samo na njegovo epizodo,
    >ki jo je imel kot rektor na nemški univezi za časa nacizma, kar se mi ni zdelo znanosti dostojno.


    Lepo, da si mojo filozofijo o Heideggerju arhivirala. Pazi samo na to, da je ne pomešaš s svojo. Čez nekaj let bi se znalo zgoditi, da ne boš več znala ločiti, čigava je katera.

    Kar zadeva samega gospoda nacifilozova, pa si napačno predstavljaš, da se grem znanost. Še najmanj prav v primeru Heideggerja. Če bi bilo mogoče znanstveno dokazati ali zanikati obstoj tubiti, potem bi lahko govorili tudi o tem, ampak – ker gre za miselno-lingvistični konstrukt, si z znanostjo tukaj nimamo kaj pomagati. Razpravljati o biti ali o tubiti je približno isto kot razpravljati o svetem duhu ali o sveti trojici. Še celo med žaljenjem verskih in filozofskih čustev ni velike razlike. Še posebej to velja za filozofijo, ki nasprotuje razumu. V zgodbo vpletati znanost je žaljivo do znanosti same. Kot drugo, Heideggerjev nacizem ni bil samo epizoden, marveč doživljenjski. Tu lahko že govorimo celo o znanosti, če zgodovino obravnavamo kot neke vrste politološko znanost. Do svoje smrti Heidegger ni niti obžaloval niti se ogradil od nacizma. Če bi zmagal Hitler, bi Heidegger ostal v službi nacizma verjetno do konca svojih dni, njegova Bit in čas pa bi skupaj z »Main Kampf« sestavljala železni bralni repetoar mladih naci intelektualcev. Heideggerjev življenjepis nam razkriva, da je bil »veliki filozof« pokvarjen oportunist, njegova filozofija pa je, vsaj po mnenju mnogih znanih humanističnih filozofov 20. stoletja, obskurna, ekscentrinčna in človeku, ki uporablja zdravo logiko težko razumljiva. Naj si bo Heideggerjeva filozofija takšna ali drugačna, to splo ni toliko važno. Heidegger ni pogorel na filozofskem nivoju, marveč na povsem človeškem nivoju. Veliko je nakladal o biti, sam pa ni zmogel biti Človek. V tej točki se vsa njegova filozofija sesede sama vase in pokaže kot puhlo, narcistično onaniranje.

    Za vse, ki iščete resnico o Heideggerju, predlagam, da v iskalnik Google vpišete Heideggerjevo številko nacistične članske izkaznice z ustreznim pripisom, npr. »312589 nazi« ali »312589 hitler« ali »312589 fuhrer« - zadetki bodo več ali manj isti!

    >In kako grozljiva je bila cena v zgodovini, ki jo je človeštvo moralo tudi s smrtjo in
    >žrtvami plačevati za številne krvave poskuse uveljaviti eno samo resnico, to vemo.
    > In namen je posvečal sredstvo. Ali ti je znan judovski agnosticizem, ki pomeni izrecno
    >prepoved dokočne izrekljivosti?

    Bolj kot judovski agnosticizem mi je znan judovski absolutizem, ki ga utelešajo tebi ljube Mojzesove zapovedi. V njih se predvsem nekaj prepoveduje in dokončno izreka. Ko gre za obljubljeno deželo, pa tudi že iz dokumentirane zgodovine vemo, da namen posveča sredstva, mar ne? Zdi se, kot bi bili tile Judovski agnostiki bolj za okras, s katerim naj se skrija prava srž judaizma, ki je v resnici šovinizem. Izpostavljanje judovskega agnosticizma, ki prepoveduje dokončne izrekljivosti, razumem bolj kot perverzen obrat v tvojem lastnem absolutističnem razmišljanju. Sicer pa je, če mene vprašaš, vsaka prepoved že sama po sebi absolutistična. Če nekdo prepove dokončno izrekljivost, je približno tako, kot če bi prepovedal lastno prepoved.


    >Imej se krasno in lepo, veseli me, da kažeš zanimanje do pesnikov,
    >metafor in da znaš negovati z njimi prijateljstvo in simpatije ter se klanjaš
    >z zlatospoštljivim poljubom in smehljajem vsakemu verzu, ki pritrjuje
    > tvojemu prepričanju.

    Najbrž ne misliš, da bom pritrjeval in se klanjal prepričanju, s katerim se ne strinjam. To bi bilo prehudo celo za belega laboda.




    Srčni orgazmi

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 22. avgust 2006 @ 17:42 CEST
    Marko!

    Naj ti bo, naredim ti še eno uslugo in ti povem, da si pameten, vendar ne toliko, da bi se zavedal, da preveč »ljute« paprike v ustih zapeče od zgoraj navzdol in očitno je, da si jo ti preveč pojedel in jo sedaj porivaš iz svoje vreče še drugim ljudem v usta in v hlače. In, kaj če bereš eseje Marcela Štepančiča? Kdo jih pa ni! Nič posebnega. Tudi njegova oddaja je prehrupna, kot je v nekaterih delih njegova debela bukva esejev. Edino Mlakar popestri ponedeljkovo oddajo City. Jaz sedaj ležim na recesijskem divanu na Dunaju ob poslušanju Bacha in Mozarta, ob sebi pa imam vuduista z Balija, ki me varuje pred tvojo egocentrično agresijo in tvojo druščino.

    Tvojih komentarjev o Heideggerju pa nisem arhivirala v fascikle, kot si ti razumel, ker še svojih ne shranjujem. Zamisli si, da bi morala vse neumnosti arhivirati in zlagati, bi se kaj lahko urezala v ostrino strani v prst, ali si ga celo preluknjala in po Heideggerju bi tekla kri. Ti bi pa bil ves nesrečen, ker bi bi mislil, da teče kri po tvojih najljubših knjigah o Heideggerju. Ja, zares hudo je, ko ustne žleze izločajo več sline kot spolne semenske tekočine in ko človeka zaznamuje sindrom zavisti in škodoželjnosti, kajti le iz teh lepih »vrlin« se lahko »zajebava« drugega pa tudi ko zaradi čustvene evforije in razburjenja organi delujejo drugače, da so orgazmi v zgornji mišici, namesto v spodnji. Midva nisva prav noben par, kajti falična želja bi bila volja do poenotenja, prilaščanja in ukrotitve drugega na bolj omikano konstituiran način, ne pa volja po uničenju. Kar naprej v zrak lučaš svoje trepetavo telo in jaz naj bi te občudovala, gledala in ti ploskala. Absolutno ne! Ne potrebujem teh čustev!

    Zadnjič sem te videla pri Šestici, ko si užival ob veliki zarebrnici, ki si jo zalival s steklenico piva pa me nisi hotel poznati, ker si stiskal v roki Heideggerjeve Uber Den Humanismus razprave in si zardel.

    Kar hudo lahko postane človeku, ko zaide v duhovno kuhinjo samoljubja, ko hoče veljati za intelektualno visoko imenitnega, eksotičnega in narcizoidno lepega, skoraj tako kot nastavljen ordinarij, ki se vrača od Marxsa k Heideggerju prek Marcuseja in hoče tako fatalno dopolniti vesoljno zgodovino in filozofijo. Pri tem pa ne manjka bahanja, da tu na Pozitivkah ustvarja s svojo modrostjo boljše urejen svet, v katerem bi živeli nekateri priviligiranci kar v socializmu s Stanovnikom kot duhovnim vodjem na čelu, zraven pa še duhovni dediči v socialistično ideološki razlagi literature in filozofije, skoraj tako nadebudni kot jih najdemo v kritičnem izboru Komunističnega manifesta.

    Duhovni razumnik nad tem lahko samo zamahne z roko, kajti peščica takšnih, ki se igrajo tukaj z živci bralcev, ki se prebijajo iz dneva v dan za kos kruha, nima nič kaj skupnega z namišljenimi vedeži in sinovi velikih očetov, ki veliko vedo o velikih stvareh, takšen razlagalec pa naj bi bil prešibak in življenjsko preneumen, da bi nategoval bralce Pozitivk. Jaz v tem ne mislim več sodelovati. Ne zdi se mi pošteno, da bi se pred njimi prepirali, o stvareh, ki v pretežni meri niso njihov predmet zanimanja in pred njimi pačili dela velikih mož z nekakšno animalnično čredno pogojenostjo ideologije in naivne obrambe, kajti jaz sem bila zares naivna, ker sem se šla pošteno igro, ti pa ne. Ali nič ne opaziš, da tukaj v komentarjih nastaja prazen prostor, vsi so več ali manj nervirani, nekateri pa kar popadljivi in ali se nič ne vprašaš, da kako ljudje dopustijo, da bi se midva mastila s Heideggerjem in gojila neko kvazi demagogijo s polemikami in drug drugemu tvezila o stvareh, s katerimi napenjava jadra, ki nikamor ne vodijo, samo premetavajo dva osla sem ter tja. Mene je pred Bralci za takšno nategovanje, ki ti gre v slast, postalo že pošteno sram, pa ne zaradi akademskih tem, ki so zanimive, če so pošteno obravnave, temveč preprosto zato, ker te ljudi take vrste debate sploh ne zanimajo. Uživajo samo, če kdo koga »zajebne«. Tako sedaj sem ti nalila čistega vina. Ne bom se več odzivala na takšen način. Dolg jezik pa ni nikomur v ponos. Jaz ga lahko nategnem kolikor hočem, vendar ugotavljam, da je vse skupaj zašlo in nasprotuje mojemu bistvu.
    Me kej rejs misl'š, da s'm munjena, da i bom še naprej štukala špago?

    NAPIS ZA NA EPITAF

    Tu počivajo glave z oslovskimi kožami obtežene,
    zgoraj pa rastejo krošnje, vendar niso nič kaj zelene,
    rdeče so kot strupenjače mušnice kolorit,
    zgostitveno in pretočno je polivka orgazma dosegla zenit

    Nobena pesem ni tako dolga, da se enkrat ne bi izpela.

    Adio T.




    Labodja pralnica

    Prispeval/a: MC dne torek, 22. avgust 2006 @ 18:15 CEST
    ...in potem si je beli labod spet očistil krila. Pa lahko noč, otroci!


    Labodja pralnica

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 22. avgust 2006 @ 19:00 CEST
    Beli labod je imel vedno snežno bela krila, ker ni letel po blatu! Otroci sedaj pa lahko noč, da bo črni raček lažje doživel "srčni orgazem", ko bo povzdihnil globk glas iz svojih neder:

    "Da z mano lažje doživiš orgazem. Da me potrebuješ. Da se imava na nek poseben način rada. Da eden drugega uporabljava. Da sva dober par."

    Ali ste slišali čarobno zvončkasto pretakanje, kako diha črni puh, kako se lomi dimenzionirani pra-oče, kako kliče in roti pravšnji trenutek, kako deluje intelligentsia, kako žuborijo teološka hlepenja, kako podoneva teološki Heideggerjev zvon, kako plapola svečanost jezika in kako se zvrščajo pred očmi žlahtni pogledi? Joj, kako bobni živa izvedba, kako se ljubezen snubi za resnico, ste videli koliko avgurske resnobe, zarotene s posvečenjem, ki sledi. Da je za znoret. Ali veste zakaj je živel Nietzsche tako dolgo? Zato da bi se mu zagabil žargon pravšnjosti.

    Nedelja se začne že v soboto zvečer, seksajte, Marko potrebuje ljubezen!!

    Otroci, pridni, spat! Jutri nas čakajo bolj resne stvari.


    Špaga

    Prispeval/a: MC dne torek, 22. avgust 2006 @ 19:27 CEST
    Sej s'm vejdu, de bo še štukala špago...


    Srčni orgazmi

    Prispeval/a: tinika dne torek, 22. avgust 2006 @ 22:21 CEST
    Tatjana napisala:

    "Kar hudo lahko postane človeku, ko zaide v duhovno kuhinjo samoljubja, ko hoče veljati za intelektualno visoko imenitnega, eksotičnega in narcizoidno lepega, skoraj tako kot nastavljen ordinarij, ki se vrača od Marxsa k Heideggerju prek Marcuseja in hoče tako fatalno dopolniti vesoljno zgodovino in filozofijo. Pri tem pa ne manjka bahanja, da tu na Pozitivkah ustvarja s svojo modrostjo boljše urejen svet..."

    v navodilih za oblikovanje komentarja sem zasledila, da se naj bi izogibali žalitvam drugih... torej, Tatjana, navedeni opis velja zate? nič nedolžno romantičnega ni v njem, nič plahutajoče lahkotnega in pesniško navdahnjenega - drugače si te predstavljam - kaj je prava podoba?

    do zadnje ''špage'' sem prebrala vajin dialog in če nič drugega, ker sem pač banalen primerek, ki misli s svojo glavo in živi tu in zdaj, mi je poleg vse navedene filozofske scene oz. krame (v gimnaziji preživetih in puščenih vzorcev razumevanja sveta, ki so bili last navedenih velikih imen, nikoli pa moji) - ostala v spominu (poleg srčnega orgazma, seveda) podoba ogledala, ki ga vneto držita drug drugemu.

    popoln par, ki pa v tej navezi nekako zvodeni za ljudi, ki si trdo sluzijo vsakdanji kruh in se občasno ''hranijo'' na Pozitivkah - iskriv duh, poln energije in življenja na eni strani in kar malo osladna, pesniško vase prepričana duša...

    kaj pa je bilo pri Šestici?

    hudo

    prijetno noč obema, pa čim več orgazmičnih doživetij lastne duše in telesa, ker: nihče ne ve ne ure ne dneva, ko bo te igre konec ... olja v svetilke na full !!









    Špaga

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 23. avgust 2006 @ 04:38 CEST
    Ma čebjlca jo bo z vipavskim mjedm štukala!


    O duhovnem pozerstvu - pogled v lastno ogledalo

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 23. avgust 2006 @ 05:15 CEST
    O DUHOVNEM POZERSTVU - POGLED V LASTNO OGLEDALO

    Ko boš imel občutek, da te ni v telesu, temveč da si malo stran pa bi resnično rad doživel "orgazem srca", lahko nastopi tudi ena tistih stopenj umiranja, ki pomeni izstop iz lastnega telesa, vzdih ali vzlet nad fizično okolico ter brezčutno opazovanje lastnega telesnega ostanka, tedaj se lahko pomiriš s tem, da so se tudi starodavni Kelti za časa življenja in še po odhodu pogovarjali s svojimi poduhovljenimi drevesi o zelo preprostih življenjskih stvareh. Zavedati se moraš, da obstaja tudi protisnov, če se ti bo z odhodom, kozmos obračal kot nogavica in ne boš kljub vsemu svojemu znanju in obstajanju vedel kam iti in kako orgazmirati srce. Tedaj boš spoznal, da so odkrili veliko večjo iznajdbo, uspelo jim je slikati nevidno stran obstajanja, le odpluti je treba po temnih in globokih rekah z barko, ki ji ni povratka. To je zares dokazano in znanstveno potrjeno, to je resnični "orgazem srca", ki te odnese. Vse drugo pa je duhovno pozerstvo za "farbanje" ljudstva, da mu ni para.

    K temu sestavku o orgazmih se sploh ne bi odzvala, ker razpravljati o raznih orgazmih sploh ni moja priljubljena tematika, vendar sem želela ustvariti vzdušje parodije iz človeške neumnosti, ki se prodaja kot suho zlato.

    Toliko v pojasnilo!

    LP T.


    Srčni orgazmi (copyright Stojči)

    Prispeval/a: Drago dne sreda, 23. avgust 2006 @ 10:41 CEST

    MC pravi: Ego, ki ne doživlja permanentnega vzburjenja, lahko namreč hitro postane otožen, tako kot to velja za vse živali in moške po koitusu.

    Žal, ta trditev popolnoma ne velja in ima izjemi. Že Latini so vedeli, da so po koitusu vse živali otožne, da pa to ne velja za petelina in žensko. Zakaj petelin in ženska po koitusu razgrajata, je to zame uganka. Splošno pa velja, da se ljudje pogovarjajo, klepetajo iz zadrege. Kdor ni v zadregi ne potrebuje klepeta. In ker je ženska po koitusu v zadregi, začne klepetati. Zakaj pa klepeta oz. je v zadregi, pa ona to najbolje ve. Morda je v zadregi zato, ker izvaja koitus z grešnimi nameni. Svečeniki pa so ji sledili (marsikaj so izvedeli pri spovedih in tudi drugače) ter kar koitus razglasili za greh in naredili tako moškega za grešnika, ker sili v njo, žensko pa za onemadeževano, brezmadežno.

    V nekem drugem prispevku preberemo, da ženski s trajanjem razmerja z enim moškim, se ji ohlaja želja po koitusu. Dobila je lastnino in po svoje si kar predstavlja, da je to dovolj, da jo ima. Ali ni lastnina že sama po sebi greh?

    Meni npr. po odnosu zelo ustreza neke vrste dremuckanje, ki je podobno neki sproščenosti, meditacijskem stanju, kjer ni nobenih misli, kjer ni časa. Ampak takrat nastopi ona, ki bi se rada pogovarjala in še pogovarjala... kot da se nisva dovolj že dotlej. Na nobeden način mi ne pusti na najbolj neposreden način srečanja s svojim Bogom.



    Eksistencialistični puč v bavarski pivnici

    Prispeval/a: MC dne sreda, 23. avgust 2006 @ 17:25 CEST
    Spoštovani, velecenjeni, častitljivi in v vsem presežni bralci tega foruma, še posebej pa s pozitivno energijo nabiti Pozitivkarji, pa tudi vsi ostali pozitivci, ljudje dobre volje, iskrenih misli, svetlih nazorov, brezmadežnih duš in popolne srčne kulture! Nagovarjam vas v upanju, da bo moje spoštovanje do vas vsaj tako spoštljivo, kot je spoštovanje Tatjane Malec.

    Dolgujem vam pojasnilo, kaj se je v resnici zgodilo pri Šestici. Tukaj je moje popolno priznanje:


    S Tatjano se nikoli nisva srečala pri Šestici v Ljubljani. Šestica je le neke vrste pesniški simbol za hudičev brlog, kjer se v opoju alkoholnih hlapov porajajo (napredne) filozofske ideje. Tudi v pivu in ne samo v vinu se najde resnica, pomembno je le, da ga spiješ dovolj. Tatjana ima gotovo v mislih najino srečanje v Munchenu, zdi se mi, da v pivnici Bürgerbräukeller. Lahko da je bil tudi Loewenbräukeller, ne spomnim se natančno, zagotovo pa vem, da je bilo enkrat v jeseni, najbrž oktobra meseca. Nisem je pričakoval, še najmanj pa v zadimljeni bavarski pivnici. V prostrano klet, ki so jo prečile dolge hrastove mize objete med cenene klopi, je stopila pri stranskem vhodu, nekje zadaj pri točilnem pultu. Verjetno je opazila, kako sem si oblizoval prste, pa je mislila, da sem ravnokar pospravil zarebrnico, toda v resnici je bila le velika, dolga klobasa. Tista ta prava, bavarska – slabo popečena in še malo krvava. V kriglu sem privarčeval mogoče samo še za požirek piva, verjetno je bilo več pene kot tekočine, a dovolj za zadnji košček klobase, ki sem ga z zobotrebcem ravnokar izpraskal iz luknjice med drugim in tretjim kočnikom na levi strani.

    Najprej se nisem zmenil zanjo. Njena silhueta se je tako popolno ujemala s silhueto okrogle, prsate kelnarice Helge, ki je stregla ravno tisti dopoldan, da sem ji najprej kar pomahal z desnico, da bi čimprej naročil novo rundo. Šele ko se je usedla k mizi le nekaj metrov proč od moje, sem uvidel, da je močno naličena, markantna gospa v snežno beli obleki, s kratko zlato-rumeno frizuro, samo nova gostja. Sprva se nisem menil zanjo. Potem pa sem opazil, kako vedno bolj pogosto pogleduje proti meni. Z rentgenskim pogledom sem poskušal prebiti dimno zaveso in nenadoma spoznal, da je to res ona. Tatjana Malec – znamenita pesnica in pozitivna eksistencialistka, ki sem jo že dolgo na skrivaj oboževal. Hotel sem planiti proti njej in jo prositi za avtogram, a sem se nenadoma zavedel, da je čtivo,ki semse ga oklepal z levo roko in ki sem ga še nekaj trenutkov pred tem z največjo slastjo prebiral, popolnoma neprimerno za njene oči. V rokah sem gnetel nemško izdajo zvezka z naslovom »Reichkanzler Micky Maus« in s podnaslovom »Myckys Kampf«. Šlo je za enega najbolj pretresljivih stripov iz zbirke »Mickys Reisen durch die Zeit«, ki opisuje dogodivščine Miki Miške v času tretjega rajha. Pomislil sem: »Če me pesnica zaloti s tako infantilno literaturo v roki, sem pogorel!« Ne bo me hotela niti videti, kaj šele, da bi mi dala avtogram. Od klobase že precej omaščeno revijo, natisnjeno v krepki, a nekoliko izmaličeni nemški gotici, zaradi katere se poglavje z naslovom »Uber alles ist Human Maus« na razdalji petih metrov komaj kaj razlikuje od »Uber Den Humanismus«, sem poskušal poriniti pod mizo, toda bilo je prepozno. Iz Tatjaninih oči sta švignili dve streli, ki sta me zadeli naravnost v srce. Zavedel sem se, da je razkrila mojo skrivnost. Moj najljubši filozof ni bil niti Friderich Nietzsche, tudi Jean Paul Sarte ne, niti Theodor Adorno, še manj Martin Heidegger, katerega portret je visel v sosednji sobi, marveč nihče drug kot Američan Walt Disney. Postalo me je tako sram, da bi se gotovo pogreznil v pivniška tla, če ne bi moral razmišljati o tem, kako odplakniti zadnji košček klobase, ki se mi je ob pogledu na pesnico nesrečno zataknil v grlu. Tako sem lahko svoj zaripli obraz skril za velikanskim kriglom, ki sem ga s tresočo roko, namesto k ustom, prislonil kakšen centimeter niže. Po bradi so se pocedili poslednji mililitri penečega nektarja, ki so bili namenjeni temu, da pospešijo padec zadnjega koščka klobase v trebušno votlino. Začutil sem, da mi primanjkuje zraka, ona pa me je še vedno prebadala s pogledom meduze. Okamenel sem in čakal. Še nikoli v življenju me ni bilo tako sram. Tako sem preživel nekaj najhujših minut v svojem življenju. Kot da bi začutila brezizhodnost mojega položaja, je Tatjana nenadoma vstala, me še zadnjič ošvrknila s pomilujočim pogledom polnim usmiljenja, nato pa se je obrnila na petah in izginila pri glavnem vhodu na drugi strani dimne zavese. Počutil sem se kot najbolj nizkoten izmeček, kot zadnji pljunek na tleh bavarske pivnice. Ona pa je, v tisti beli odpravi, kot snežni labod iz Lohengrina, kot kratkopristrižena valkira, še vedno plavala pred mojimi očmi, v oblačkih dima, nekje čisto pod stropom, visoko nad z blatom, urinom in kozlanjem onečaščenimi tlemi. In takrat se mi je prvič v življenju posvetilo, da Walt Disney ni nikoli razumel, kaj je to »Dasein«. Z gnusom sem odvrgel pogrošen otroški strip in ga poteptal z umazanimi čevlji. Stopil sem v sosednjo sobo in se s solzami v očeh zastrmel v Heideggerjev portret. Njegovi ozki brki so me spomnili na brke Reichkanzlerja Mikija. Toda že naslednji trenutek sem se zavedel, da je to le nepomembno naključje. Miki je le pravljica, Martin pa predstavlja zaostreno zavest o bivanju. Miki je miš, Martin pa je človek. In človek je neskončno več kot miš. Miš beži pred mačko in krade sir, ontološko diferenco med dobrim in zlom dojema kot razliko med sirom in mačko, človek pa mora živeti v zavesti svoje popolne svobode, postavljen pred nenehno izbiro, kar pomeni, da sprejema z izbiro tudi odgovornost zanjo. Miš ne odgovarja niti svojemu lastnemu repu. Stopil sem nazaj k šanku. Točaj mi je natočil nov liter piva. Dvignil sem krigel, pomežiknil Martinu, ki je visel na steni in vzkliknil: »Auf deine gesunheit, meine Lieblingdichterin!«




    Eksistencialistične blodnje

    Prispeval/a: tinika dne sreda, 23. avgust 2006 @ 23:19 CEST
    Dober večer obema bojevnikoma in ostalim začudenim naključnim mimoidočim!

    Hvala za izčrpni pojasnili, meni nista bili potrebni, kaj šele ostalim - verjetno pa sta si vidva (orgazmično) spraznila prenapolnjeni duši - no, za nekaj bo že dobro tole spovedovanje.

    Milsim, da me nekaj čas ne bo imelo, da bi vzpodbujala kakršnokoli pojasnjevanje, toliko blodenj na kupu se dotakne celo mene.

    poljubčke in bodita v cvetju,
    tinika


    Duhovno pozerstvo z neritualiziranim jezikom

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 24. avgust 2006 @ 05:22 CEST
    Inteligenten biti, pomeni, da se človek spravi k pameti in vsaj malo preseže naturo v sebi in ne množi neumnosti in zlobe po zajčje, in da skuša doseči primerno civilizacijsko stanje, kakršno okolica od njega pričakuje, brez prenapenjanja navzgor in navzdol.

    Ljudje se v življenju veliko krat duhovno parijo in mečejo ven tudi znojne nuboloze, ki ulovijo včasih tudi kakšen duhovit trenutek, da se vsi skupaj na račun svojih lastnih napak nasmejemo. Vendar vsaka stvar ima tudi svojo mero in mejo – rubikon. Ločiti je treba razliko med naturnim in kulturnim obstajanjem na mentalno higienski ravni.
    Bralci zaradi nekega nategovanja «depositis vestibus« zehajo, razen kakšnega bolestnega razpoloženca, ki se znotraj sebe zlovešče hiheta.

    Prav nihče ni izročil pravic svojega telesa in izgleda, da bi postale zdravilišče za duhovne motnje. Nekaj več razsvetljenosti bi bilo po mojem potrebno v prvinskih rečeh, zlasti ko naj bi šlo za pisanje duhovnega pribežnika, uslužbenca iz visokih vladnih krogov Marka Črnigoja in člana projektnih skupin pri znanstvenem »Inštitutu J. Š.", sicer še nadebudnega mladega raziskovalca, z letnico 1967 s pretenzijo, da bi se ga kmalu videlo za evropsko mizo.

    Nekateri živijo v lastni fikciji in izmišljeni transcendenci, da izdatno radoživo in plodovito v vrtovih življenjske elementarnosti ženejo iz lastnega rodovitnega blata vegetacijo, v kateri poganja tudi osat.

    Glede mojega avtograma Marko, bi te želela spomniti, da ga že imaš v knjigi, ki sem ti jo z veseljem in spoštovanjem podarila.

    Najsijajnejša kariera pritlikavcev skozi stoletja je bila služba dvornega norca, nekakšne človeške živalce, po zunanjosti bizarno inferirone, v zadnjico debele, če bi bil ženska prsate, v obraz zabuhle od bavarskega piva, daleč od gospodarjeve telesne lepote in plemenitosti (recimo, da s kancem prebrisanosti in »pameti« več). Treba se je torej odločiti kdo so dvorni norčki na Pozitivkah in kdo gospodje s telesno in duševno plemenitostjo in lepoto, izvoljenci, samo svoji gospodarji.

    Nehote se mi vsiljuje misel, da so Pozitivke zadnje čase postale že kar malo Playboyski harem duhovne piatetike,
    ne izključujem, da verjetno tudi po moji zaslugi in naivnosti, in da bi bilo nekako po samoumevni logiki treba zvišati nivo komunikacije v komentarjih. Po mojem si bralci mislijo, da je dovolj tega mencanja in muziciranja, zadnje v plehki in banalni jodlarski izvedbi.

    Gospa je včeraj ponoči pozno prišla iz Ljubljane, kjer je imela prijetno srečanje s sošolko iz mladosti in prijateljico ob dobrem kosilu v Domžalah in z nobleso spila kozarček penečega, v duši srečna in zadovoljna. Na Pozitivkah pa se je poslovila od takšne pomečkane komentatorske zabave ter se preselila k bolj izvirnim stvarem. Kličejo jo poetični navdih in zanimivi projekti za prihodnost!

    Tatjana


    Eksistencialistične blodnje

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 24. avgust 2006 @ 12:38 CEST
    Pozdravljena Tinika,

    s tvojimi spodbudami se kar strinjam in se mi zdijo življenjske in poštene. S to duhovno favno s konji, z osli, s kravami in prsatimi Helgami in drugo eksotiko ter duhovno blodnjavo folkloro in favno je zares treba nehati, čeprav ima glede na čustvene posebnosti iz preteklosti svoj naklon, ki ga vsi ne poznate in le-ta generira tako bogato tradicijo pisateljske epike in pesniške lirike.

    S teboj se popolnoma strinjam, da si bralci Pozitivk zaslužte nekako več svežine in izvirnosti. Tale razbeljena ponov čustev ob ledenici in malarični tresavici, v kateri pokajo od "srčnih orgazmov" ljudem kosti, ko se bori z divjim viharjem tehnik raznih libretistov in znanstvenikov kako orgazmirati življenje, ni dobra za preprostost kakovostnega bivanja, ki jo zahteva življenje današnjih dni, ko ga nažirajo eksistencialistične grožnje vse mogočih zvrsti z namenom nategovanja.

    Dobrodošla na Pozitivke z zdravo kritiko, lep pozdrav in vse dobro z željo, da nas tudi v prihodnje zasuješ s cvetjem in poljubčki, čeprav si tega vedno ne zaslužimo

    Tatjana


    Srčni orgazmi

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 24. avgust 2006 @ 12:57 CEST
    Drago, mislim, da ženska začne klepetati potem zato, da moški ne bi bil v zadregi, ker se ni preveč dobro izkazal in ga hoče speljati na drugi tir, ko se počuti žalosten, prizadet, vase zaprt in zamišljen, pa ga ženska hoče malce potolažiti s prijazno okrancljanim pogovorom.

    V adventu in kvaternih dneh se je dobro vzdržati, da je potem bolj luštno. Seveda moški ne smete potem zehati in meditirati. Ljubezen naj se naredi, kadar narava sama želi, to telo podkrepi in poživi, velika nezmernost in neuspešnost pa se šteje za greh. Pravijo, da ženska mora biti sramežljiva, ne prestrastna in po slehernem dejanju pomoliti na zdravje moškega, da še zmore. Bog vas živi!

    Drago, lep pozdrav in veliko lepih doživetij

    Tatjana


    Evropska pot za mlade prvake

    Prispeval/a: MC dne četrtek, 24. avgust 2006 @ 14:22 CEST
    Tatjana, najprej najlepša hvala za predstavitev mojih osebnih podatkov.

    Res je. Včasih je težko živeti z občutkom, da si član visoke družbe. Še posebej, ko vidiš, da gre drugim slabo in da se komaj prebijajo skozi življenje. V naravi je vedno tako, da so nekateri bolj uspešni od drugih. Jaz sem pač pri koritu, sem človek za vse čase. Z Janšo in Brejcem igramo golf, pa kaj? Včasih sem igral z Ropom tenis, danes me to ne zanima več. Človek se mora prilagajati času. Nova Evropa potrebuje nadobudne mladce, žrebce, ki zmagujejo in bodo Slovenijo povlekli na vrh sveta. To, da sem član mnogih projektnih skupin v okviru Inštituta Jožef Štefan, pa se najbrž vidi in tega Tatjani res ne bi bilo treba razkrivati bralcem Pozitivk. Bodočnost je v znanosti in v informatiki, pa v biotehnologiji in v genskem inženiringu, ne pa v nekem eksistencialističnem čvekanju ali celo pesništvu. Naj še dodam, da se že petnajst let ukvarjam s sistemi umetne inteligence. Moj zadnji projekt je povezan z izdelavo robota, ki se bo zavedel samega sebe in prepoznal ontološko diferenco med bajtom, bitom, bitjo in bitnostjo. Novi roboti ne bodo več povsem mehanski, marveč bodo vključevali čisto prave človeške dele (vzgojene v genskih inkubatorjih iz zarodnih celic, ki se bodo pridobivale iz žensk,oplojenih od pesnikov ali filozofov). Vključen sem v številne evropske znanstvene projekte in kot zunanji sodelavec delujem v okviru programa CORDIS (Community Ontological Robotics & Development Inteligence Service). Končni cilj projekta je zamenjati vse filozofe in pesnike z roboti. Sodelavci Inštituta računamo na velikanske prihranke v evropski blagajni, saj filozofi in pesniki samo trošijo ter zapravljajo, njihov »output« pa je običajno čista ničla. Poglejte samo Pozitivke. Koliko maltenja prazne slame, pa nobenih monetarnih učinkov. Karl Marx je bil zadnji filozof, ki je pomišljal o tem, da bo treba svet tudi spremeniti in ne samo razlagati. Inteligentni roboti bodo znali obrniti svet na bolje. V to ne dvomim. Ljudje so nezanesljivi, za nameček se še ukvarjajo s svojo bitjo in razmišljajo o smislu lastnega obstoja, kar je čista potrata časa. Z evropskih komisarjem Potočnikom sva na ti. Že dvakrat sem ga diskretno prosil, da naj me povabi v Bruselj, kjer bom lahko predstavil svoje projekte, pa je rekel, da mora urediti še neke zadeve z Manuelom Barossom, ki se noče zameriti sicer ozkemu krogu intelektualcev, ki sanjajo o nekakšni renesansi Evropskega duha. Evropa ne potrebuje duha, marveč konkurenčno okolje. Trdno verjamem, da mi bo prej ali slej uspelo. Pravo razsvetljenje nas še čaka!

    p.s.:

    Maloprej me je poklical Janez P. iz svojega komisarjata. Jutri letim v Bruselj. Držite pesti in se slišimo čez kakšen teden.



    Evropska pot za mlade prvake

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 24. avgust 2006 @ 16:09 CEST
    Marko, kar hudo mi je, da je po moji krivdi pristalo tvoje velečastito ime na Pozitivkah in da ga bodo z gruntarsko in proletarsko zgarano roko prepisovali in šarili to tvoji identiteti.

    Na vem kaj bodo rekli bralci marginalnih Pozitivk, ko si jim pahnil skledo smetane v obraz, potem pa se znajdeš, smetano poližeš in se imaš sam dobro v Bruslju v krogu poslanca Brejca, komisarja Potočnika in ostalih evropskih eminenc do najvišje stopničke evropskega komisarja Joseja Manuela Borose. Zakaj bi pa ravno meni moralo biti nerodno, da sem te razkrila, če ni tebe sram, da takšna eminenca naravnost svetovnega slovesa piše na Pozitivke in se hladi po bavarskih pivnicah, je klobase in išče prsato natakarico Helgo za avtogram in hkrati izjavlja kako neperspektivno je pesnikovanje, ki ne predstavlja nobenega napredka za novo Evropo.To so pa zares kontraverzne izjave, ki jih razume sam Bog. Obvladovanje sveta, kibernetike, informatike in robotike je znamenje dominantne človeške moči.

    To se ve. Pri tebi je že Freud z duševne kleti pospravil vse otroške travme, komplekse, umazanije in zato je tvoja klet čista, pobeljena, moderno opremljena, z belimi čipkami in svetalojevko ter prižgano svečo okrašena, tebi pa neusmiljeno teče voda na glavo in te umiva in spira, da si kot blesteči biserček od prstov do glave lep in svetlikajoč. Tvoj vplivni oče je že zdavnaj zapodil vse podgane proč, ki bi ti utegnile nagristi tvoje prstke. Česar koli se dotakneš spreminjaš v sončne planjave in iz vipavskih ograd se ti smheljajo najlepši otroški spomini srečnega otroka. O prisluženih pokalih na maratonski tekih niti ne bi govorila, saj je vsa Slovenija prežarčena z njimi.

    Slovenskemu kulturnemu forumu Pozitivke sledi polom, če te en teden ne bo zaradi pomembnih srečanj v Bruslju. Verjetno ti je tvoj poslovno uspešni oče kapitalist poleg Marcedesa, ki ga šofiraš in se z njim »štrekaš« pred funkcionarji Vladnega centra za informiranje, tvojimi političnimi kolegi na ti, se razume, ko pa ti je ta imenitni očka, ki naj bi bil celo predsednik evropskega združenja za gradbeništvo, vsaj tako po Vipavskem govorijo, da ti je kupil od svojega prijatelja Iva Boskarola ultra lahko letalo PIPISTREL za rojstni dan, s katerim boš letel kot bela golobica v Bruselj.

    Bralci Pozitivk so ob vznemirljivi draži te novice tega dne, ko si nam razkril, kdo si, doživeli zares najverjetneje »srčni orgazem«. No, to bodo Pozitivkarji javno povedali, če bodo tvojo enotedensko odsotnost preboleli, saj ne bo nikogar, ki bi na Pozitivkah legitimni humor z zajdeljivo, grenko sarkastiko in ironijo astenika velike intelektualne potence lahko nadomestil. Verjetno si misliš, kaj bodo oni mozoljasti, krivogledi, pegasti, plešasti, oksasti, zmeraj tepeni mulci, že od otroštva siromašni, ki lulajo v postelje, hrepeneli bo Evropi in slavi, ki je tebe »zadela«.

    Nekaj pa Marko ne razumem, da si se iz nekdanjega Marxista spremenil v oportunista zgodnjemeščanskega aktivizma in postajaš eden izmed vodilnih lumpenproletarskih politikov na Pozitivkah, za evropskimi mizami pa te mineva zakontna spolitiziranost in zabavnost, ki jo seješ tukaj na Pozitivkah. Tam si verjetno bolj resen, saj si na ozemlju, ki ne prenese nobenega neotesanega kmetavzarja. S svojo držo in politično snovjo postajaš kar kozmopolitski pelikan, ki krmi in uči to ubogo slovensko rajo kako skrbeti, da bo s krompirjem in solato prebrodila mesec in se pri tem smejala. In medtem ko se v Bruslju gostiš s prepelicami in eksotičnim sadjem, poveš kako velikansko žlahto politikov imaš doma in po vsem svetu, ki skrbijo zate in ti z njimi igraš golf.

    Mi doma v tej ljubi Sloveniji se pa zavedamo kako je naša majhnost edina resničnost. In kdo bi si mislil, da se greš Mojzesa, da popelješ s svojimi iznajdbami naš narod v obljubljeno deželo v Bruselj s tvojim projektom inteligenčnega inženiringa. Mi se pa tu kregamo in že skoraj pretepamo s politiki za javne slovenske napise na podjetjih, ti se greš pa tako afektirano, spakljivo in nepristno prodajati evropskemu znanstvenemu napredku. Verjetno si misliš, da to totalitarizma osvobodjeno ozemlje potrebuje humor, ki ga ni mogoče ukiniti z nobenim moraliziranjem, duhovnim poziranjem ali kakršnim koli modrovanjem.

    Pravzaprav te prosimo, da poveš kakšen sprejem bi rad doživel ob vrnitvi iz Bruslja čez teden dni, da te dočakamo s fanfarami, Petrle z orglicami, jaz bom spesnila globoko čutečo odo zate, Vlada bo pa poskrbela za rakete in srečne trenutke pri Ruskem carju, kjer bo neželeno govoriti o kulturnikih bastardih, ki niso ne tič ne miš in ničesar ne doprinesejo v državni proračun. Bojim se, da te bodo ti gospodje vprašali ali se je že kdaj v zgodovini primerilo, da bi kakšen kralj poslal med svoje goste hlapca, da bi jih žalil, zato se bomo Pozitivkarji tega velikega dne tvoje vrnitve po opravljenem obrednem klanjanju, s fineso oddaljili od Ruskega carja in pojedine ter odšli z repom med nogami na svoje domove.

    LP T.




    Evropska pot za mlade prvake

    Prispeval/a: MC dne četrtek, 24. avgust 2006 @ 16:58 CEST
    Janša mi ni hotel podpisati potnega naloga. Menda mu je Bajuk namignil nekaj v zvezi z zarodnimi celicami. Z Adrio Airways torej ne bo nič. Ostal pa mi je moj PIPISTREL. In na srečo je naš zet vrhunski pilot. Namesto na Brnik, bom moral v Ajdovščino, ampak z Mercedesom po avtocesti je to samo dobre pol ure, ko pa bo moj stari končal še tisti odsek med Razdrtim in Podnanosom, bo to samo še dvajset minut.

    Nihče me ne more ustaviti! Bruselj, prihaja tvoja nova zvezda !!!!

    Pozitivkarji in ostali provincialci, adijo!

    p.s.:

    V Bruslju bom rekel tudi kako dobro besedo za Pozitivke. Z malo sreče lahko računate celo na subvencije iz evropskih skladov za časopise s pozitvno vsebino in osebno rast.






    Pozitivkarji in ostali provincialci, adijo!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 24. avgust 2006 @ 18:10 CEST
    Janša, s katerim igra golf mu ni hotel podpisati potnega naloga. Ta je pa dobra!

    Njegov stari bo pa končal še tisti odsek med Razdrtim in Podnanosom, da bo to samo še dvajset minut.

    Nihče me ne more ustaviti! Bruselj, prihaja tvoja nova zvezda !!!!

    Pozitivkarji in ostali provincialci, adijo!

    Jaz sem se za ta poslovilni adijo milo razjokala. Srečno Marko, odnesi v Evropo mojo pesem "Evropi na pot"in seme mojih misli na svojih ustih. Uspeh ti bo zagotovljen. Če te je Janša, s katerim si igral golf nategnil in ti ne podpiše potnega naloga, bom jaz ostala solidarna s teboj in držala ves čas pesti, da te Potočnik zrine vsaj do položaja evropskega komisarja.

    Lep pozdrav in srečno!

    Tatjana





    Tatjani

    Prispeval/a: tinika dne četrtek, 24. avgust 2006 @ 22:42 CEST
    Ubogo bitjece, nikar tako milo ne joči, saj se bo vse dobro končalo! Saj ves, da sem mojstrica manipulacije in sem uredila tisto zadevico s potnim nalogom. In pri Adrii so mi kot bivši stevardesi in večinskemu lastniku golf igrišča v Mokricah naredili uslugo in vzeli dvema provincialcema sedeže, tako, da potujeva skupaj. Imam tudi sama v Bruslju opravke, potem pa sem povabljena na čaj v Buckinhamsko palačo. Zoprna obveznost, ampak bom zdržala. Ah mimogrede, če bi hotela zraven, kraljičin tajnik mi je itak dolžan eno uslugico. Le na klobuk ne pozabi!! Kakšen viola barve s pavjim peresom bi zelo pristajal tvojemu nežnemu obrazčku.
    Res, najmanjši problemček, če bi se nama rada pridružila, zelo bi bilo prijetno,pa še kakšno bi skupaj harmonično spesnili. Takoj sporoči, lahko tudi na mail, da ne bodo ostali opravljali.
    Se že veselim srečanja, Marko pa tudi že ureja podatke in ugotavlja primernost novonastalih celic in izbira kravate. Saj veš moški in obleka, sigurno bo izbral najbolj nemogočo kombinacijo.
    Lepo spančkaj,
    Tinika


    Tatjani - slovo od orgazmičnega delirja

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 25. avgust 2006 @ 04:32 CEST
    SLOVO OD ORGAZMIČNEGA DELIRJA

    Pedigre, ki ga ustvarja beseda
    do metaforičnega delirja,
    vžiga Pipistrel izžemajočega poganjka
    iz tal, skoz oddajnik podplatov
    in naoljeni brioš se drušebrižniško
    umakne pred provincialci
    z astronomsko kozmopolitsko držo pilota
    zunaj svoje izkušnje, potem ko se je vpisal
    med Giunesove junake
    zaradi izvirne reflektivnosti,
    odlepljen od svojih vzvišenih funkcij,
    malo očaran nad natakarico Helgo.

    Njemu bodi slava!

    kajti viteštvo besede je podzavestni
    atribut, ki ga lahko sprejme le
    pesniška mučenka, do Amena stojična duša
    (po stoikih, da ne bo pomote)
    potrpežljiva in vztrajna v svoji obrambi,
    veliko krat na kolena vržena in kamenjana,
    od duhovnega kruha žejnih častilcev poteptana
    zaradi sterilnosti očesnih mešičkov črede volkov.

    Zaznati je ritem in mero nekega časa,
    bolj množične črednosti z oslovskimi uhlji,
    z do drobovja visečo slušno in govorečo diafragmo,
    ko kdo koga natepava, natepavajo še oni
    in po njem rišejo pamflete, ki kipijo
    iz žavbe brezsramja, ko pesniška ptica trpi
    od bolečine in morilski ljubljenci poezije
    jo prekljuvajo in ji spletejo venec iz bršljana,
    ki povzroča alergijo in zastrupitev.

    Vsem njim bodi slava!

    Kraste je mogoče zaceliti in jih z zaseko
    namazati, težje pa se je vrniti v tisti odnos,
    ko verjameš da pesniš za iskrene in pravične,
    malo licermerne seveda, pa vendar….
    to so limanice, na katere se zagotovo ulovijo pesniki
    in zbolijo, ko plivkajo po marelični marmeladi.

    Vsem bodi slava!

    P.n.

    Dobimo se na letalu!

    Tinika, saj vidim, da te mika,
    da bi te Marko vzljubil vsaj tako
    kot je ljubil mene. Imela bom klobuček
    z vijoličastim pavjim perjem in Heideggerja
    v rokah. Ti boš zagotovo Markova nova star.
    Saj sem vedela, da se boš artikulirala
    in se preoblekla v sladko ananasovo svileno
    obleko in vzela rezervni svileni robček s sabo,
    s katerim boš mahala provincialcem ob odhodu
    v Bruselj. Sedaj, ko je razkrit Markov jet set
    rodbinski izvor, priznaj da te fant mika.


    Provincialci, vprežimo voliča in pogumno naprej!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 26. avgust 2006 @ 09:36 CEST
    Ali ste videli, nobenega glasu od Tinike in Marka. Odletela sta sama v Bruselj s Pipistrelom in me zapustila s provicialci na Pozitivkah. Tinika je postala nova Markova Star. Na letališču niti ni pomahala nikomur s svilenim robčkom, ker jo je zagrabil krč v desno roko, ki je vtrajal do Bruslja. Tam jo je popustil, ko je Marko po bruseljskih ulicah požvižgaval mojo pesem "Evropi na pot", ki jo je uglasbil in jo namerava predlagati za evropsko himno.

    V imenu EU bo kmalu prevzel komisarstvo nad slovensko regijo, kjer imajo sedež Pozitivke. Rešiti se mora le še marksistično-leninistične ter očetovsko-komunistične preteklosti. Postati mora desubjektivizirani masovni, poslovno napreden človek po očetovem vzoru, evropskega kova. Vladna služba je premalo, ker Slovenija diši po kislem zelju in krajnskih klobasah, ki ga spominjajo na prsato kelnarco Helgo. Vsak se dviga v kabini svoje vzpenjače na vrh. Mi provincialci pa vprežimo voliča in pogumno naprej!

    Tatjana


    Provincialci, vprežimo voliča in pogumno naprej!

    Prispeval/a: osh-kosh dne nedelja, 27. avgust 2006 @ 12:39 CEST
    Po dveinpol urnem sledenju zanimivega ,,obračuna pri pozitivkinem koralu,, sem začutil velikansko potrebo, da bi nekoga dobro ,,nategnil,, (.Sprašujem se ali je to normalno stanje po tolikem naprezanju? Ali pa sem preprosto supermen ?)
    A bi se katera prostovoljno javila, da bi še v živo doživela brezčasno vandranje v predorih svoje duše, z občasnimi vskoki triadnih energij exokozmosa zavesti?
    Pa ne predolgo razmišljati, ker potem ne boste več tukaj in zdaj!


    Provincialci, vprežimo voliča in pogumno naprej!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 27. avgust 2006 @ 15:59 CEST
    Dragi striček Osh-kosh,

    se vidi, da si utrujen, kajti dve ure in pol je zame isto kot nič. Danes sem se pomanjšala in sem postala majhna 16-letna deklica, zato me ne moreš nategniti, ker mama in ata ne dovolijo. Sem vesela, da si se naprezal in da si supermen. Vandranje po prodorih moje duše bi bilo zanimivo, vendar sem naga in bosa. Sploh nimam duše. Namesto nje imam velikega belega laboda, ki visoko leta nad morjem, je bos in še nima čeveljcev. Potreboval bi lepo svileno obleko ameriške blagovne znamke OshKosh, ker ga je Marko malo popacal po belem puhu. Poleg tega se mi zdiš ti malo prestar zame, saj sega letnica tvojega rojstva v leto 1895. Izhajaš iz podeželskega mesteca Oshkosh v državi Wisconsin, kjer so nekoč bivali pretežno Indijanci.

    Stavim, da si rdeče polti. OshKosh se je imenoval takratni indijanski poglavar, ki se je zapisal v zgodovino zaradi svoje bistrosti in pretkanosti, saj mu je uspelo zemljo, na kateri je bivalo njegovo pleme, prodati belcem. Zdiš se mi tudi prebister in prestrasten, da bi vskakovala s tabo v triadah energij ekokozmosa zavesti. Malo me je tudi Marko utrudil. To potovanje v exokozmos bi bilo za današnje čase sicer nekaj izjemnega, vem, da bi se rad zapisal v zgodovino Pozitivk in dožvel z mano tukaj in zdaj kakšno zabavo. Zelo mi je žal, da se ti je zaman napihnilo. Srce je čudna mišica. Po tebi pa so poimenovali tudi mestece. Kot vsa indijanska imena, ima tudi 'OSHKOSH' svoj pomen, t.j. HRABER.

    Astronavti ugibajo ali si morda protisončni dvojnik, kamor pod videzem zgoščevanja nepovratno izginja materia iz naše izkušnje in skoz katerega se exokozmos obrača kot nogavica. Morda prihaja Morda prihaja Marko nazaj iz črne luknje po koralno zvezdo, iz prostora v čas in nazaj. Mislim, da je tvoje simbolno življenje nekje še daleč in da ne bi imelo smisla ta trenutek misliti na nategovanje, kajti na Pozitivkah je zares opaziti primanjkovanje nategovalne energije.

    Prepoznaven ''country'' stil, katerega osnova je trpežno 'jenas' blago, je kaj lahko prepoznati med množico oblačil, ki jih danes ponujajo tržišča širom po svetu, v vesolju pa nekoliko težje. Oblek'ce iz Amerike' so postale priljubljene tudi med našimi starši, saj slovijo po izredni trpežnosti materialov,obstojnosti barv,enostavnem vzdrževanju in široki izbiri artiklov, ki se medsebojno čudovito kombinirajo in so krojeni tako,da se naši najmlajši v njih vedno dobro počutijo, stari se pa v njih počutijo vedno mlajši. Niso pa po volji fundamentalistom zaradi blagovne znamke, zato je tu zdraven še malo politike. Igra je delo in ker OshKosh B'Gosh izhaja iz delavskih oblačil, je funkcionalnost pri OshKosh-u vedno na prvem mestu. Vendar pa tudi danes tako pomembni modni trendi niso zapostavljeni. Spogledovanje z modo odraslih, pri tem pa ohranjati tradicijo in svojo originalnost, je vodilo kreatorjev blagovne znamke OshKosh B'Gosh. Se pripročam! Hvala za branje in ponudbo pa lep pozdrav, vse dobro

    T.


    Lažje do orgazma

    Prispeval/a: Andres dne ponedeljek, 28. avgust 2006 @ 01:53 CEST
    Morda sledeča datoteka, ki prvotno ni bila namenjena množici na tej spletni strani, vendarle približa poanto teksta in srčnega orgazma. Pravzaprav datoteka nudi veliko več, toda namesto, da bi pisal tule vmes še druge formalnosti, naj rajši vsak sam pri sebi poišče odgovor.

    http://www.ma-uri-slovenija.avt.exe

    Andres


    Lažje do orgazma

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 28. avgust 2006 @ 13:51 CEST
    Meni se mi zdijo veliko boljše v Čatežu. Tam delajo tudi Tajke, če hočeš, vendar so bolj grobi prijemi, ker skačejo po tebi. Če komu lahko naredim dobro ime, potem je to sigurno Jadran. Do srčnega orgazma te tam sicer ne pripravijo, sigurno si pa potem bolj sproščen in gibčen, posebno če imaš refleksno. Posebno tista za stopala je super.

    LP Tatjana


    Lažje do orgazma

    Prispeval/a: Andres dne ponedeljek, 28. avgust 2006 @ 22:49 CEST
    Sinoci je prislo do napake v linku.

    http://www.ma-uri-slovenija.org/avt.exe


    Lažje do orgazma

    Prispeval/a: Andres dne ponedeljek, 28. avgust 2006 @ 22:49 CEST
    Sinoci je prislo do napake v linku.

    http://www.ma-uri-slovenija.org/avt.exe


    Provincialci, vprežimo voliča in pogumno naprej!

    Prispeval/a: osh-kosh dne sreda, 30. avgust 2006 @ 22:02 CEST
    Draga T.,
    mislim da si se zlagala ko si napisala , da nisi utrujena, ker drugače bi opazila, da sem spraševal ,če bi se katera javila in ne, če bi se ti javila.Ker pa je ta tvoj ne tako simpatično obrazložen, sem sklenil da ti ustrežem, le povej kam moram priti.
    Vse gladko ti želim


    Provincialci, vprežimo voliča in pogumno naprej!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 1. september 2006 @ 20:51 CEST
    Dragi Osh-kosh,

    tudi meni so simpatični takšni odgovori kot je tvoj. Ko bom polnoletna se ti javim. Sedaj me pa mama drži na vrvici, da se ne morem niti premakniti. Napiši še kaj, saj te je prijetno brati. Do 18. leta te bom sanjala vse noči.

    Lep pozdrav in veliko, veliko lepega
    Tatjana


    Provincialci, vprežimo voliča in pogumno naprej!

    Prispeval/a: osh-kosh dne nedelja, 10. september 2006 @ 09:50 CEST
    me veseli,da želiš počakati name,vendar mi moraš povedati, koliko si stara,da bom vedel ali te lahko jemljem resno..


    Provincialci, vprežimo voliča in pogumno naprej!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 10. september 2006 @ 20:05 CEST
    Komaj dvajset pomladi, ostalo se ne šteje!

    LP Tatjana


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,28 seconds