Odprto pismo ZZZS
(odziv na Odločbo 4250-3/2013/1353)

Ime mi je Nara Petrovič, namerno ne plačujem redno obveznega zdravstvenega zavarovanja!

Že pred dvemi, tremi leti sem se oglasil na okencu ZZZS v Kopru in zaprosil za položnico za plačilo zavarovanja enkrat letno ali celo za pet let – vnaprej – s pač ustrezim zneskom na položnici. Uslužbenka me je hladno odslovila, češ da to ni mogoče in naj plačujem položnice redno mesečno kot vsi ostali! Hotel sem govoriti še z nadrejenimi, pa je odvrnila, da je pač tako, kot je ona rekla, in da mi nadrejeni ne bodo povedali nič drugega.

Pričakoval bi, da bi v času kroničnega neplačništva in primanjkljajev v praktično vseh blagajnah nekdo bil vesel plačila vnaprej!

In tako sem nehal redno plačevati položnice!

To je bil moj tihi protest proti nesmiselni birokraciji. Zavarovalnino sem sicer nazadnje vedno poravnal, a za več mesecev skupaj. To sem storil, ko sem po daljšem času prejel opomin za nazaj.

Spoznal sem, da so zamudne obresti precej nižje kot provizija na banki, ni mi treba dvanajstkrat letno na banko, poleg tega sem preskočil še plačevanje banki za »usluge«, ki jih ne potrebujem. Tako plačam le minimalni možni znesek enkrat do dvakrat letno.

Pa da ne pozabim: uslug zdravstva ne uporabljam.

Za svoje zdravje skrbim tako, da živim v naravi na čistem zraku, da ravnam s telesom v skladu z njegovo anatomijo in zdravo jem (ekološko, vegetarijansko, domače, zmerno) – ter se držim čim dlje odbolnišnic.

Pri zdravniku nisem bil že skoraj 30 let. Le zobozdravnico sem obiskal nekajkrat in ji sam plačal za nekaj manjših posegov.

Zdrav sem!

Ali bi lahko zato dobil kakšno olajšavo pri zdravstvenem zavarovanju?

Saj vem, da ne morem pričakovati, da v družbi, kakršna je, ne bi bil procesiran kot številka, identična vsem ostalim. A kako naj me ne moti, da sem v istem košu s tistimi, ki za zdravje sploh ne skrbijo?

Kako naj se poslušno strinjam s tem, da ima zavod kar pravico jemati denar iz mojega žepa, da krije »zdravljenje« malomarnih ljudi v malomarni družbi z malomarnim zdravstvenim sistemom?

Kako naj ne vidim vse večjega neravovesja med ogromnimi vlaganji v infrastrukturo (stavbe, vozila, aparate, zdravila itd.) in bornimi vlaganji v človeško solidarnost in empatijo, ki sta temelj zdravja družbe in posameznikov?

Kje so vlaganja v takšno, elementarno zdravje?

Saj je prav, da jih ni!

Skrb za elementarno zdravje je vedno brezplačna in nadvse preprosta, za to potrebuješ le zdravo pamet, živ čut za osebno blaginjo in temeljno poznavanje svojega telesa.

Toda to zdravstvu ne koristi – zlasti ne finančno! V oči bijoče dejstvo je, da sedanje »zdravstvo« živi (oz. rutinsko služi denar), če so ljudje bolni in nevedni. Tako zdravstveni sistem kompromitira zgodovinsko zdravniško zavezo etičnosti – vse zavoljo krepitve denarnih tokov. V takem družbenem vzdušju se Hipokratova prisega izkaže za hipokritstvo.

Od mene ima sistem »varovanja zdravja« bore malo koristi. Edina korist je obvezno plačevanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja – v resnici je grobo prisilno in s tem protiustavno (čeravno to določa 20. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ).

Kaj imam sam od zavarovanja? Nič!

Za malenkosti, ki jih krije, sam poskrbim bolje kot zdravniki. Pri večjih posegih v primeru nesreč ipd. pa niti dodatno zavarovanje ne pomaga! Včasih ti še pomagati nočejo, če ne plačaš!

Ali bi lahko od zdravstvene blagajne in zavarovalnic dobil kakšno olajšavo (o nagradi lahko, seveda, le sanjam!), ker že več kot deset let ozaveščam in izobražujem ljudi, kako s pravilnim ravnanjem z lastnim telesom trajno izboljšati svoje zdravje?

Ali premore zdravstvo toliko poguma in zdrave pameti, da v svojih postopkih in strategijah naredi kakšno korenito spremembo? Tudi na podlagi izkušenj in spoznanj nas, ki smo trajno in stabilno zdravi, krepki, zadovoljni, etično samozavestni in aktivno prispevamo k skupnemu dobru v civilni družbi? (Čeprav smo samouki in nam ni mar za diplome?)

Ali si smem obetati vsaj birokratski premik, če nič drugega?

Ali mi lahko kdo človeško (ne uradniško) odgovori na vprašanje, kje je pravna podlaga temu, da mi ZZZS ne dopušča plačevanja zavarovanja naenkrat za dva, tri, deset let vnaprej – z eno samo položnico – in po možnosti brez posredovanja banke? Kje je tu spoštovanje pravic in svoboščin v demokratični družbi?

Madonca, saj vendar hočem plačati!!!

Nazadnje, ko me uradniki ne slišijo, sem jaz prisiljen poslušati njih, saj mi celo obesijo za vrat dodatno prisilo v obliki »zaračunavanja zamudnih obresti in sprožitve postopka davčne izvršbe« (za piškavih 42,98€, ki jih bom itak plačal kot vedno doslej)!

A lahko, prosim, plačam 429,80€ – vnaprej?

Lepo prosim!

Kultura dialoga spodbuja vestnost in dobroto, nekultura pa ravnodušnost in zločin – na obeh straneh dialoga: na tisti, ki izvajarepresijo, in tisti, ki je je deležna!

Uradniški jezik odločbe 4250-3/2013/1353 je tako bolno pravnoformalen, da me razoseblja in je dobesedno vabilo k laganju, izmikanju krivdi, potvarjanju dejstev, skrivaštvu, igranju žrtve – s še več pravnoformalnega jezika. Te igre se enostavno ne grem, ker sem preveč odgovoren do sebe in družbe, da bi dopustil nespametni črki zakona, da iz mene dela zločinca.

Neprilagodljivost pri plačilu obveznega prispevka in ravnodušnost do državljanov pač odseva splošno brezdušnost in robotskost državne uprave, uradov, zavodov.

Ko rečem: »A lahko, prosim, plačam vnaprej?« me hladno odslovite; ko pa (ogorčen nad vašo osornostjo) nekaj časa odstopam od edinih možnih pogojev plačevanja, mi pošljete grozilno pismo, kot da sem zločinec – seveda brez kakršnega koli »prosim«.

Mene so od malega učili, da z besedo »prosim« dosežem več kot s prisilo, mar vas niso?

Če zaradi pravnoformalnih norm ne smete reči »prosim«, upam, da boste zmogli vsaj slišati moj »prosim« in me obravnavati kot človeško bitje, ne pa kot številko v računalniku.

Hvala! Užijte dan!

Nara Petrovič

P.S.: Ker živimo v elektronski dobi, se poslužujem elektronskih kanalov v izogib še dodatnim nepotrebnim stroškom (tiskanja, papirja, kuvert, poštnin).

Pismo hkrati pošiljam vam in medijem in ga objavljam na svojem blogu, ker zadeva globoke nezdrave vzorce v naši celotni družbi, ki jih bo prej ali slej treba zdraviti.

Verjamem, da v ZZZS zagovarjate in zastopate vrednoto zdravja in da boste zato razumeli moje pismo kot prizadevanje za več zdravja v družbi – ne le pravnoformalno, ampak iskreno človeško.

_______________________________________________________________


Prvi del odgovora je prišel že zelo hitro in ga prilagam …

Spoštovani!

Zahvaljujemo se vam za vaše mnenje predloge.

V zvezi z vašim predlogom za plačevanje prispevkov vam bodo odgovor pripravili sodelavci, ki se ukvarjajo s tem področjem.

V zvezi z uvajanjem bonusov za zavarovance, ki ne koristijo zdravstvenih storitev, pa vam posredujemo naslednje mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS):

Uvajanje razlik pri plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje glede na zdravstveno stanje zavarovanih oseb bi predstavljalo začetek konca solidarnosti med zdravimi in bolnimi ter med mladimi in starimi kot enega izmed temeljnih načel solidarnosti v sistemih javnega zdravstvenega zavarovanja v Evropi. Uvajanje diferenciranih plačil glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe po našem mnenju tudi krši priporočila Svetovne zdravstvene organizacije skladno s katerimi državljanom oz. zavarovanim osebam ne sme biti zdravje in dostop do potrebnega zdravljenja odvisno od premoženjskega stanja osebe.

Kljub temu pa ZZZS že danes ne plača vseh stroškov zdravljenja, saj v upravičenih primerih od odgovornih povzročiteljev zahteva povračilo škode nastale zaradi poškodbe ali smrti zavarovane osebe (t.i. regresni zahtevki)

- menimo, da je ta ureditev ustrezna (več o tem v nadaljevanju), bi pa bilo smiselno določene zdravju škodljive razvade preko trošarinske politike dodatno obdavčiti in sredstva nameniti ZZZS za zdravljenje in preventivo (npr. trošarine na tobak, alkohol, sladke pijače…) ter uvesti določene “maluse” v primeru, da se zavarovana osebe ne udeležuje državnih preventivnih programov za zgodnje odkrivanje kroničnih nenalezljivih bolezni (npr. če se oseba ne odzove na vabila v okviru naslednjih 4 programov), ki so za zavarovane osebe brezplačni:

1.) v  okviru  nacionalnega preventivnega programa za srčno-žilne in druge kronične  bolezni  odraslih  CINDI ( www.cindi-slovenija.net/ ) se na ravni osnovnega zdravstvenega varstva izvaja:

- ocenjevanje   ogroženosti   oseb   za  srčno-žilnimi  boleznimi  in prepoznavanje  ogroženih na podlagi na dom poslanega, izpolnjenega in osebnemu    zdravniku   vrnjenega   vprašalnika   ter   preventivnega zdravniškega pregleda, ki naj bi se ponovil vsakih 5 let za ženske od 40. do 70. leta in moške od 35. do 65. leta starosti;

- strokovna  pomoč  posamezniku  za  spremembo  življenjskega  sloga s pomočjo zdravstveno vzgojnih programov za tiste odrasle, ki se jim ob pregledu   ugotovi   tveganje  za nastanek  srčno-žilnih  in  drugih kroničnih bolezni.

2.) v okviru državnega presejalnega programa ZORA ( http://zora.onko-i.si )  dobi  vsaka  ženska, stara med 20 in 64 leti, ki v zadnjih treh letih ni opravila  pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu, na dom pisno vabilo na  pregled.  Ker rak materničnega vratu raste počasi in potrebuje več let, da iz predrakave oblike napreduje v raka, je mogoče s pregledi žensk na tri leta veliko večino nevarnih sprememb materničnega vratu odkriti in zdraviti pravočasno.

3.) DORA, državni program presejanja za raka dojk ( http://dora.onko-i.si/ )  omogoča  vsako drugo leto vsem ženskam z vnaprejšnjim vabljenjem med 50. in  69  letom  starosti pregled z mamografijo, kjer gre za slikanje dojk z rentgenskimi žarki, s katerim je mogoče odkriti bolezenske spremembe, ki še niso tako velike, da bi jih lahko zatipali.

4.) SVIT,  državni  program  za zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka  na  debelem  črevesu  in danki ( www.program-svit.si/ ) omogoča vsako drugo  leto  vsem ženskam in moškim z vnaprejšnjim vabljenjem med 50. in 69 letom   starosti   pravočasno   odkrivanje  in  odstranjevanje  predrakavih sprememb.

Sodobni   kulturni   trendi   in  vzorci  ravnanja  pri  skrbi  za  zdravje izpostavljajo  pomen večje samozadostnosti in osebne odgovornosti pri skrbi za  zdravje ali pri samooskrbi oz življenju s (kronično) boleznijo, s čemer se odpirajo nove razvojne vizije preobrazbe zdravstva: možnost razbremenjevanja zdravstvene službe in s tem sproščanja določenih finančnih rezerv, ki se jih  lahko usmerja v uvajanje zahtevnejše tehnologije in obravnavo zahtevnejših  bolnikov. ZZZS  si bo zato v naslednjem razvojnem obdobju prizadeval za
podporo  projektom  in  programom  za  pravilno in racionalno uveljavljanje pravic v javni zdravstveni službi: gre za zmanjševanje nepotrebnega ali neprimernega koriščenja zdravstvenih zmogljivosti (brez zdravstvenih razlogov), uveljavljanje pravilne in racionalne rabe zdravil, medinskih pripomočkov in predvsem tudi pravilno in
odgovorno sodelovanje pri preventivnih programih in programih za (samo)oskrbo pri kroničnih boleznih.

REGRESNI ZAHTEVKI
Po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima ZZZS pravico in dolžnost, da uveljavlja povrnitev škode, ki jo ima zaradi poškodbe, smrti ali bolezni zavarovane osebe. Škoda je vsak strošek ali izdatek, ki ga ima ZZZS zaradi uveljavljanja pravic zavarovane osebe iz naslova škodnega dogodka. Z uveljavljanjem regresnih zahtevkov želi ZZZS povrniti čim več izplačanih sredstev nazaj v zdravstveno blagajno v vseh tistih primerih, kjer je podana odškodninska odgovornost regresnega zavezanca in s tem prispevati k višji stopnji varnosti in zdravja ter zmanjšanju nezgod pri delu.

V skladu z določili Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu so zavarovalnice, ki opravljajo posle obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, dolžne ZZZS do 15. v mesecu od obračunane kosmate zavarovalne premije nakazati 8,5 % kot pavšalno kritje škod, ki ZZZS nastanejo zaradi poškodb zavarovancev v prometnih nesrečah. V letu 2012 je ZZZS iz tega naslova prejel 19.458.336 evrov. Poleg tega je ZZZS v letu 2012 iz naslova nesreč pri delu, poškodb zavarovancev v pretepih, zastrupitvah s hrano in drugih postopkih za povračilo škode izterjal 1.309.980 evrov.

S spoštovanjem!

Damjan Kos, vodja – direktor

Sektor za informiranje in odnose z javnostmi
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije