Iz leta v leto več slovenskih občin stopa na pot učinkovite rabe (URE) in koriščenja obnovljivih virov energije (OVE). Zgodb, kako priti do rezultatov je mnogo, vsaka občina ima svojo, na Energetiki.NET pa smo se pred tremi leti odločili, da projekte in ukrepe občin na področju URE izpostavimo in tudi nagradimo. Tretje leto zapored smo danes, letos v Avditoriju Portorož, kraju lanskoletne zmagovalke natečaja, občine Piran, razglasili energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji v kategoriji malih, srednje velikih in mestnih občin.

Letošnja absolutna zmagovalka je občina Šentrupert, ki si je naziv prislužila z inovativnimi in ambicioznimi načrti ter aktivnostmi, ki v razvoj občine odlično vključujejo kulturno dediščino, predvsem pa celostno pristopajo k trajnostnemu razvoju.

Poleg občine Šentrupert, ki je zmagala tudi v kategoriji malih občin do 5.000 prebivalcev, je bila zmagovalka v kategoriji srednje velikih občin primorska občina Tolmin, medtem ko je zmaga v kategoriji mestnih občin pripadla Mestni občini Kranj. Podelili smo tudi posebno nagrado komisije za primer dobre prakse v energetski učinkovitosti, ki jo je prejela občina Vransko.

Sicer pa so vse občine, ki so bile nagrajene aktivne na številnih področjih. V sodelovanju z različnimi partnerji izvajajo projekte na področju energetske učinkovitosti stavb, aktivne so na področju prometa, spodbujanju uvajanja novih tehnologij in rabi obnovljivih virov energije.

Omeniti velja, da v letošnjem letu prvič v natečaju niso smele sodelovati občine, ki so v preteklih dveh natečajih že prejeli naziv energetsko najučinkovitejše (takih občin je sedem), s tem smo želeli dati priložnost tudi tistim, ki se sicer težko odločijo za prijavo na tovrstne natečaje.

Natečaj En.občina 012 je namenjen občinam, ki se zavedajo energetsko učinkovitega ravnanja in v tem vidijo priložnost za izboljšanje energetskega stanja v lokalni skupnosti, manjše stroške za energente in izpolnjevanje evropskih in slovenskih energetskih in okoljskih obvez, nove poslovne priložnosti, ki jih prinašata učinkovita raba energije in uvajanje obnovljivih virov energije, hkrati pa tudi izboljšanje življenjskega standarda občanov in prispevek k varovanju okolja. 

Na Energetiki.NET vedno znova ugotavljamo, da projekt pripomore k spodbujanju, informiranju in osveščanju lokalnih skupnosti o pomenu učinkovite rabe energije, energetske učinkovitosti za doseganje skupnih nacionalnih in evropskih ciljev na področju zmanjševanja rabe energije. Skozi projekt predstavljamo dobre prakse slovenskih občin ter jim omogočamo, da se povežejo, so slišane, predvsem pa si izmenjujejo izkušnje. S tem je naše poslanstvo izpolnjeno, motivacija pa se skozi številne predstavljene dobre prakse širi iz leta v leto.

Vsekakor pa velja poudariti, da so občine, ki so v preteklosti že prejele nagrado za energetsko najbolj učinkovite, svoje delo še nadgradile oz. nadgrajujejo, kar zagotovo daje dodano vrednost projektu, saj tako tudi v praksi vidimo, da občine ne »zaspijo na lovorikah«, pač pa jim je nagrada motivacija in zagon pri nadaljnjem delu.

ABSOLUTNA ZMAGOVALKA in KATEGORIJA MALE OBČINE

OBČINA ŠENTRUPERT

Analiza rabe
Projekti, ki jih je občina že izvedla in jih še načrtuje so odlični, veliko je bilo narejenega v obdobju ocenjevanja v letih 2010 in 2011. Občinski projekti so inovativni in ambiciozni, v razvoj občine odlično vključujejo kulturno dediščino in celostno pristopajo k trajnostnemu razvoju. Zagotovo je velik plus DOLB in glede na to, da so mala občina so njihove aktivnosti zelo ambiciozne. Občina ima opravljeno tudi analizo rabe energije v javnih stavbah, ki je narejena na podlagi poročila energetskega knjigovodstva.

Akcijski načrt
Podrobni in prepričljivi so tudi načrti občine Šentrupert za naslednje obdobje. Vizija: energetska neodvisnost 2020 je realno dosegljiva, glede na načrte in možnosti, ki jih občina ima. Načrtovani projekti imajo finančni in terminski načrt, kar jih zagotovo postavlja bližje realizaciji. Projekti so obsežni in detajlno obdelani ter dobro predstavljeni. Akcijski načrt je ambiciozen za malo občino s čimer dokazujejo, da na tem področju dajejo velik poudarek trajnostni viziji, izpostaviti pa velja predvsem projekte za planirane naložbe kot je sončna elektrarna, DOLB v Zavodu za prestajanje kazni Dob, tudi lesno predelovalni center Šentrupert v bivši vojašnici je dobro zasnovan, morda pogrešamo le pomanjkanje vnosa podatka o lastnem kapitalu. Projekti čiščenja odpadnih voda imajo pozitiven vpliv na okolje, a se po drugi strani na ta račun poveča raba energije.

Vplivi projektov na okolje
Ko govorimo o vplivih projektov na okolje ugotavljamo, da so izjemni v vseh dimenzijah, kar je razvidno iz celotne prijave, seveda v pozitivnem smislu. Projekti imajo izredno pozitiven vpliv na izboljšanje stanja okolja; na drugi strani pa nekoliko pogrešamo konkretneje predstavljen vpliv lokalnega gospodarstva in družbeni vpliv. Pričakovati je konkretne rezultate, ki bodo pomagali k dvigu kvalitete življenja v občini.

Dodatno
Lokalni energetski koncept je pripravljen, prav tako imajo v občini urejeno področje odpadkov in energetskega menedžmenta, občina ima energetskega menedžerja, priporočamo pa še, da sodeluje z lokalno energetsko agencijo. Priznanje za nizkoenergijski vrtec v Šentrupertu.

KATEGORIJA SREDNJE VELIKE OBČINE

OBČINA TOLMIN

Analiza rabe
Analiza rabe je zelo dobro pripravljena po posameznih projektih, morda manjka le podatek o skupni rabi za celotno mesto. Sicer pa je analiza rabe realno izdelana, projekti sledijo zastavljenih ciljem vsebinsko, finančno in časovno. V občini je močno prisotno osveščanje, prav tako so aktivni na področju javne razsvetljave, DOLB na Logu Tolmina in Podbrdu, obnovljene javne stavbe (UE in ZD Tolmin ter Most na Soči, OŠ Šentviška gora, KS Tolmin in občinska stavba, medtem ko imajo ostali javni objekti zamenjano stavbno pohištvo). Izveden je bil tudi energetski pregled, zamenja ELKO kotla z lesno biomasnim kotlom v knjižnici Cirila Kosmača. Učinki projektov so že znatni, a v prihodnje lahko pričakujemo še več. Dokaj dobro je opisano tudi kako so aktivnosti potekale, veliko je načrtov na področju novih investicij. Financiranje prihaja iz različnih virov, tudi mednarodnih.

Akcijski načrt
Projekti so v občini zastavljeni strokovno, predvsem pa primerni za realizacijo in odgovarjajo na potrebe občine po zmanjšanju porabe energije in doseganju nacionalnih in evropskih zahtev. Načrtovane so konkretne aktivnosti: projekt javne razsvetljave – Futurelight in postopna sanacija, širitev omrežja DOLB na Logu, planiranje DOLB Tolmin, energetska rekonstrukcija knjižnice, sončna elektrarna na streho Osnovne šole in Šolskega centra Tolmin ter planirane aktivnosti na področju osveščanja in izobraževanja. Akcijski načrti za projekte, ki prihajajo so zelo dobro pripravljeni.

Vplivi projektov na okolje
Pričakovati je konkretne rezultate, ki bodo pomagali k dvigu kvalitete življenja v občini, saj imajo zelo dobro pripravljeno analizo za zmanjševanje vplivov projektov na okolje. Zelo dobro sodelujejo in delujejo v zastavljenih projektih ter skrbijo za konkretno zniževanje vplivov projektov na okolje. Projekti v občini imajo vpliv ali na izboljšanje okolja, ali vključujejo lokalno gospodarstvo ali pa izboljšujejo življenjski status.

Dodatno
Občina zelo dobro sodeluje z GOLEA, povezuje se z lokalnimi obrtniki in občinami v Sloveniji in tujini. Imajo energetskega menedžerja ter sodeluje v številnih mednarodnih projektih ter se financirajo iz evropskih sredstev. Spremljajo ogljični odtis po posameznih sektorjih, vodijo energetsko knjigovodstvo v večjih objektih, uvajajo zelo javno naročanje. Pozitivno pridobivanje investicijskih sredstev vezano na GOLEA in Eko sklad, imajo tudi sprejet LEK ter skrbijo za področno ozaveščanje. Okoljski projekti so kvantificirani. Občina kaže na to, da ima sistematičen in dosleden pristop k energetski učinkovitosti in uvajanju OVE, prav tako pa kažejo na zadostno stopnjo inovativnosti. Občina je aktivna tudi v povezovanju z drugimi občinami.

KATEGORIJA MESTNE OBČINE

MESTNA OBČINA KRANJ

Analiza rabe
Občina ima izvedenih več projektov, ki so dobro predstavljeni. Dobro sta analizirana projekta prenove javne razsvetljave in občinske stavbe, prav tako pa občina deluje v smeri izobraževanja upravnika stavbe v smeri URE ter ima pripravljene študije za OVE (sončne elektrarne). Občina beleži znižanje rabe energije v občinski stavbi, opravljena je analiza potenciala OVE in URE, a morda bi pričakovali konkretnejšo analizo sedanje rabe. Je pa zelo dobro razdelano področje javne razsvetljave v občini in tudi rezultati so učinkoviti, vidna je dosedanja analiza rabe in korektno ocenjena prihodnja raba. Občina ima zelo dobro opravljeno analizo na področju vodooskrbnih sistemov.

Akcijski načrt
Akcijski načrt je zastavljen premišljeno in realno s širšim vplivom – tako družbenim  kot varnostnim. Ukrepi, ki so načrtovani so trenutno usmerjeni predvsem v energetsko sanacijo občinske stavbe, postavitev sončnih elektrarn (ponavljajo javni razpis) in javno razsvetljavo – pri slednji pogrešamo le vključenost LED tehnologije. Občina je pridobila sofinanciranje iz kohezijskih sredstev.

Sicer pa občina projekte terminsko in finančno dobro načrtuje, izjema so, projekti trajnostnih rešitev v prometu in infrastrukturne ureditve, kjer pogrešamo nekaj več informacij. V okviru akcijskem načrta se je občina lotila ene od težjih možnosti – ureditve prometa seveda v okviru svojih zmožnosti ob čemer spodbuja trajnostne rešitve v prometu kot so vzpostavitev in koriščenje kolesarskih stez. Najbolj področno imajo opredeljene načrtovane projekte na področju javne razsvetljave, ki so tudi podkrepljeni s številkami. Kot omenjeno, občina je učinkovita na področju vodooskrbnega sistema.

Vplivi projektov na okolje
S projekti vplivajo ne le na zmanjšanje CO2, pač pa tudi na zelo pomembno optimizacijo izkoriščanja pitne vode. Vsi projekti imajo izreden vpliv na izboljšanje okolja; na lokalno gospodarstvo in družbeni vpliv sicer malo manj, zmanjšujejo pa se emisije CO2 pri prenovi ogrevalnih objektov – manjša poraba energije.

Dodatno
Konkretno se povezujejo in delujejo na vseh področjih. Vključujejo so v konvencijo županov, prav tako občina predstavlja prvi primer energetskega pogodbeništva občine v Sloveniji. Mestna občina Kranj je ustanovila Lokalno energetsko agencijo Gorenjske, vendar bi pričakovali, da bodo aktivneje sodelovali v evropskih projektih. Občina ima urejeno energetsko svetovanje za občane in občino ter sodeluje z ostalimi občinami. Organiziranih ima tudi veliko podpornih aktivnosti, izvajajo energetski menedžment, koristijo nepovratna sredstva, v letošnjem letu načrtujejo celo izračun CO2 in delujejo skladno z uredbo o zelenih javnih naročilih.

Energetika.NET

Več informacij:
Mateja Kegel
Vodja projektov
mateja.kegel@energetika.net
040 423325