|  Ljudje si v bistvu želimo, da bi bili dobri, pozitivni in ljubeči. Ljudje si prizadevamo delovati pozitivno, v skladu z mero čuta in zavestjo posameznika. Kakor se našim čutom za lepoto narave postavljene mere, tako so postavljene tudi zamejitve drugačne vrste. V človekovih čustvih, ki opazujejo in sprejemajo svet okoli sebe pa nista samo dobrota in ljubezen, temveč tudi struge negativnih čustev, ki na svoji poti rušijo in uničujejo vse.
S svojo silovito močjo si ne kopljejo lepih strug, po katerih bi reka mirno stekla, temveč se njihova čustva cepijo na struge hudournikov, ki jih je oblikovala besna voda in lahko pomenijo razdejanje in uničenje cvetočih travnikov in logov, kakor tudi lepih in pozitivnih čustev v človekovi duši. Od strele odprto in podrto drevo ni lepo, čeprav je na njem očiten sled moči, ki ga je podrla in razklala. Tako je tudi z našimi čustvi in mislimi.
Gozd, ki ga je razmetal orkan, ni lep, kakor ni lepo strnišče na gozdni strmini, po kateri je drvel snežni plaz in vse pobral pod seboj. To je delo sil, ki se samovoljno uveljavljajo na svojem delovanju do kraja svojih moči. Ko razmišljam o ljubezni, ki pomeni nadaljevanje življenja, se mi nehote vsiljuje občutek, da je bil v preteklosti tudi čas, ko so se sproščale tiste človeške sile, ki so povzročale razdejanje, lomljenje in rušenje. Pozitivno je, da spodbujamo pozitivne sile in govorimo o lepoti in tistih človekovih čustvih, ki jih zasledimo v pozitivnem mišljenju, ljubezni in medsebojnem sožitju in miru.
In če je sinonim za stvarstvo svetloba, potem smo tudi mi del tega stvarstva in njegove svetlobe v vsem dobrem in teme v slabem. Prizadevajmo si, da bi z razodevanjem in spoznavanjem resnice postali popolnejši. Človek si je ustvaril simboliko in v svoji tudi verski ali moralno-etični drži, vidi projekcijo sebe, ki naj bi bil popolnejši in se bolj zavedal zakonitosti svoje narave. Zakaj toliko zagonetnih besed, sodb in vznemirjanja? Nad kom, samo nad človekom se lahko jezimo in kažemo s prstom nanj. Tak človek je povsod, ker vsak izmed nas je samo človek. Prav v vse strukture živečih ljudi bi se naš kazalec lahko uperil in pokazal na napake in grehe. Nihče ni čist in popoln. Spoznati moramo višje cilje. Ti pa so samo ljubezen, odpuščanje, mir in sprava po podobi, ki si jo želimo doseči sami s seboj.
Na preteklost je treba gledati skozi razvoj, da so bili ljudje v davnih časih pred stoletji in tisočletji na nizki stopnji svoje zavesti, razuzdani in razvratni, neosveščeni, nagonski, z velikimi vrzelmi v moralno-etičnem pogledu. V črednem značaju svoje zavesti je tedanja družba dosegla kritično točko in Kristus je v tem prelomnem času začutil potrebo, da bi jih spreobrnil in razrešil človeška nasprotja, ko je bila potrebna ustvarjalna prenova človeka. Zato je njegova beseda absolutna in edino možno pravilo, po katerem lahko živimo. Dogajalo se je marsikaj, ki predstavlja zgodovinski spomin. Dandanašnja družba tudi ni popolna, vse preveč je še med ljudmi tistih lastnosti, ki pohabljajo in deformirajo človeka in mu ne omogočajo prilagajanje potrebam humane družbe. Patologije sodobne družbe so alienacija, strah, dvomi, osamljenost, pohlep in strah pred globokimi občutji, pomanjkanje dejavnosti in veselja do življenja. Te simptome najdemo prav v vseh plasteh družbe, pri vsakem človeku lahko nastopi konfliktnost in razdejanje, lomljenje in kršenje, ki ne ustvarja lepote, medsebojne človeške ljubezni, miru in sožitja.
Toda našim čutom so postavljene meje. Močne in impresivne vode vznemirijo mir ljudi in se izgubljajo v veletok, ki je za naše čute miru in sprave povsem brezbrižen. To delo sil, ki se svobodno uveljavijo v sproščanju svojih občutji, uničuje morda tiste, ki se hočejo oblikovati in ne puščajo možnosti ljudem, da oblikujejo in občutijo v svojih srcih tiste lepote, ki želijo dati življenju mogočen pomen ljubezni.
Pogovor se pogosto sprevrže v bučanje in rjovenje, na mesto, da bi se tiho in ljubeče pogovarjali in mirno reševali morebitne medsebojne konflikte in poslušali blago, pomirjujočo glasbo, ki jo imajo šumi vetra in njegova glasba v drevju, tista lepa pomirjujoča glasba, ki govori in šepeče o človeku, o žuborenju studencev in potokov, tista pomirjevalna glasba, ki je začrtana v našem čutu lepote za mir in sožitje in za ljubezen, ki si jo izkazujemo z dobrimi željami in s srčnimi voščili.
Vsak naš čut naj bo podvržen ustvarjalnim zakonom življenja v vsem razkošnem bogastvu naših duš, ki ga doživljamo ob posebnih primerih, ki stopajo pred nas v obliki praznikov, nagovorimo bližnje z ljubeznijo in z izbranimi besedami. Tudi sobote in nedelje, ko smo z delom manj obremenjeni, imajo svoj pomen in globoko v naši biti je veliko moči, da bomo zasnovali to čudežno življenje, da bo lepše, boljše po svojem smotru.
Voda, ki si dolbe pot skozi kamen, ga ne uničuje, temveč ga izliže, s čimer pa se pokaže naravna odpornost kamna le nazorneje in še bolj prepričevalno. Tako nastajajo silovite soteske, ki jih hodi občudovati ves svet. Takšen naj bo tudi naš značaj. V naši simboliki mišljenja in čustvovanja si nalijmo v posodo tisti nektar, ki nam bo odžejal dušo in predstavljal eliksir novega življenja.
|
NE ZAMUDITE
Negativna in pozitivna čustva
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 21. februar 2012 @ 15:20 CET
Tvoj prijatelj Miran.
PS. pa Marjana mi pozdravi.
Negativna in pozitivna čustva
Prispeval/a: MC dne torek, 21. februar 2012 @ 19:21 CET
>>da so bili ljudje
>> v davnih časih pred stoletji in tisočletji na
>> nizki stopnji svoje
>> zavesti, razuzdani in razvratni, neosveščeni,
>> nagonski, z velikimi
>> vrzelmi v moralno-etičnem pogledu.
>> V črednem značaju svoje
>> zavesti je tedanja družba dosegla kritično
>> točko in Kristus je
>> v tem prelomnem času začutil potrebo,
>> da bi jih spreobrnil
>> in razrešil človeška nasprotja, ko
>> je bila potrebna ustvarjalna
>> prenova človeka. Zato je njegova beseda
>> absolutna in edino
>> možno pravilo, po katerem lahko živimo.
>> Dogajalo se je
>> marsikaj, ki predstavlja zgodovinski spomin.
Ljudje so bili »na nizki stopnji zavesti, razuzdani in razvratni,
neosveščeni, nagonski in z velikimi vrzelmi v moralno-
etičnem pogledu« pred Kristusom, takšni so ostali po Kristusu
in so takšni tudi danes. Kristus, oziroma Jezus, če je sploh
živel, ni odkril tople vode in še manj spremenil svet na bolje.
Kaj šele, da bi predrugačil človeške nravi. Zlato pravilo (pri
Jezusu tisto iz Pridige na gori), ki velja kot nekakšna osnova
za vsako moralo, so poznali že veliko pred Kristusom –
Babilonci (Hamurabi), Stari Kitajci (Konfucij, LaoZi), stari
Egipčani in seveda tudi stari Grki (Tales, Pitagora, Epikur,…).
Potem so tu še religije, veliko starejše od krščanstva, na
primer budizem in hinduizem. Tudi čas, v katerem je živel
Jezus, če je živel, ni bil nič zgodovinsko posebnega oziroma
prelomnega. V Rimskem imperiju je v času Avgusta vladal
relativen mir, časi, ki so prišli za Kristusom so bili
neprimerno bolj krvavi in usodni, še posebej za Jude. Kar
zadeva »črednega značaja zavesti« pa se ta s Kristusom, ki se
je razglašal za nekakšnega pastirja svojih ovc, zagotovo ni
izboljšal.
http://en.wikipedia.org/wiki/The_Golden_Rule
Sklep oziroma trditev, da je beseda nekega apokaliptičnega
pridigarja iz prvega stoletja našega štetja absolutna in edino
možno pravilo, po katerem lahko živimo, pa je, vsaj po
mojem mnenju, blago rečeno nesmiselna, kar more videti
vsakdo, ki ve, da obstajajo izven kristocentrične Evrope in
Amerike še druge civilizacije in ljudstva. Japonci, Kitajci,
Indijci in mnogi drugi narodi niso nikoli slišali za kakega
Kristusa, pa so vseeno razvili visoko družbeno zavest in
moralo. Nekatere ločine budizma, za katerega vemo, da je
religija brez boga, torej religija brez absolutnega moralnega
zakonodajalca, pa so, vsaj ko gre za nenasilje in sočutje,
svetlobna leta pred krščanstvom. In nenazadnje, mar ne
pripisujejo Jezusu trditve, da ni prišel razvezat stare postave,
ampak da jo je prišel samo dopolnit. K vsem po današnjih
standardih grozljivo barbarskim zakonom Levitika, Eksodusa
in Devteronomija, vključno s kamenjanjem homoseksualcev,
pobijanjem čarovnic in zagovarjanjem suženjstva, je »dobri
učitelj« dodal še strašenje s poslednjo sodbo in peklenskim
ognjem. Ves tisti »flower-power« o usmiljenju in o bratski
ljubezni, pa so povedali pred njim že mnogi drugi guruji in
filozofi, ki, za razliko od Jezusa, niso ljudi strašili z večno
torturo, niti se niso šopirili s tem, da so edini pooblaščenci za
resnico.
Pokopali so pusta v kulturi
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 22. februar 2012 @ 09:32 CET
POKOPALI SO PUSTA V KULTURI
Nimam razlogov za pustno rajanje,
pa vendarle se mi zdi pošteno,
če povem, da čutim notranjo razbremenitev,
da nista več na čelu krdela iztuljenih psov
momljač in babje strašilo
in da so pokopali Pusta v Butalah.
Velika razrezana torta,
oblita z mandljevim želejem
ima kose zapletene celote,
s katero se vedno sladkajo
in mastijo eni in isti
sladkosnedneži.
Arhetip nacionalne kulturniške sramote
na cvetoči livadi javnih dosežkov
zardeva spričo smradu gnojevke
in sprdačin vseh monopolnih kulturniških oblik.
Ugasnite luč in zaspite!
Ne ravsajte se več na svilenih rjuhah
slovenskega blagozvočja!
Želim vam karseda mirno noč in pokoj.
Jasli so prazne.
Vzemite odvajalo!
Razkošne njive solate,
na katerih so se pasla in ravsala
žrebeta, mezgi in mu mule vseh vrst,
ste do konca razslovenili.
Kultura zahteva dostojanstvo
in razkulturjenje ne/kulture.
Besedam, ki dišijo po pičkah
In vpumpavanju zraka
s klincem iz gipsa v sračje gnezdo,
se končno odreka status dosežka
v nacionalnemu interesu.
Marsikdo bo zaprl svojo štacuno,
ko bo spoznal, da je zapuščina njegovega
ne/kulturniškega dela bila uporabljiva
le za nek odtujen mešetarski namen
in da se zanj ni splačalo žrtvovati
niti enega kulturniškega Evra.
Pusta v Butalah so končno pokopali.
Miran, lep pozdrav!
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 22. februar 2012 @ 09:47 CET
Resnično sem mislila, da si postal župan v Domžalah, ko se nisi dolgo nič javil. Malce sem se pošalila! Me veseli, da si v redu in da si v duši ostal zvest svojim starim prijateljem. Prejmi lepe pozdrave in dobre želje
Tatjana
Negativna in pozitivna čustva
Prispeval/a: Lario dne sreda, 22. februar 2012 @ 16:26 CET
Tatjana,
lep napotek pozitivkarjem. Zmotilo me je le, ker si Jezusa vtaknila med pisanje.
Plusi in minusi se vrstijo kar naprej in naprej.
Je pa fino, da se nekdo vsake toliko časa spomni in nam posreduje info, da smo ovce in nas je treba voditi, ker smo nekateri na poti v pekel.
Lepo se imej še naprej
Negativna in pozitivna čustva
Prispeval/a: Lario dne sreda, 22. februar 2012 @ 16:35 CET
Tatjana,
ni teh nekaj besed zlonamernih. Vedno sem s pozornostjo zasledoval tvoje rešitve.
Lario
PS; Lario je staro ime za jezero Como.
Negativna in pozitivna čustva
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 22. februar 2012 @ 23:10 CET
tvoj pristop je svež, topel, mladosten in mi je zelo blizu.
Izjemen dar izražanja imaš.
Vendarle bi s teboj podelil kako vidim sledeče tvoje navedbe:
Tatjana:
In če je sinonim za stvarstvo svetloba, potem smo tudi mi del tega stvarstva in njegove svetlobe v vsem dobrem in teme v slabem.
Mirko:
Sprehod v temni noči ima svoj čar. Ni svetlobe brez teme in ne teme brez svetlobe. Sta neločljivi par.
Oklepati se le delčka (svetlobe) in odganjati temno (slabo) pomeni ne živeti celote, ki pa ni ne temna in ne svetla, saj je oboje hkrati.
Celota je izven kategorij takih ločevanj in predalčkanj in zato je veličastna, popolna, čudežna, zdravilna, osvobajajoča, navdihujoča...
Tatjana:
Na preteklost je treba gledati skozi razvoj, da so bili ljudje v davnih časih pred stoletji in tisočletji na nizki stopnji svoje zavesti, razuzdani in razvratni, neosveščeni, nagonski, z velikimi vrzelmi v moralno-etičnem pogledu.
Mirko:
Razvoja zavesti v vsej zgodovini do danes ne vidim, saj je dekadenca in totalno sesutje vseh vrednot več kot očitno.
Včasih so se ljudje ubijali s primitivnimi sredstvi, danes pa z modernim orožjem za masovno ubijanje.
Gre torej le za modifikacijo iste stare zavesti in nikakor za kakovostno spremembo.
V bistvu smo še zmeraj nasilna človeška bitja, le oblike nasilja so drugačne.
Tatjana:
V črednem značaju svoje zavesti je tedanja družba dosegla kritično točko in Kristus je v tem prelomnem času začutil potrebo, da bi jih spreobrnil in razrešil človeška nasprotja, ko je bila potrebna ustvarjalna prenova človeka. Zato je njegova beseda absolutna in edino možno pravilo, po katerem lahko živimo
Mirko:
Poglej draga Tatjana kako lepe besede ne zaležejo, saj se vernik, ki gre iz cerkve v hipu skrega s svojim sosedom za košček meje ali kako drugo banalno stvar.
Kaj hitro pozabi na Kristusove nauke.
Prelahko in prelepo bi bilo v kolikor bi naučene besede delovale v resnici pa temu niti približno ni tako pa če se trudili do nezavesti.
Stanje zavesti in lepi nauki skladiščeni v spominu, niso eno in isto, pa saj to ni težko videti v praksi.
Ko pripadnik ene vere ubije pripadnika druge vere ali ateista, od lepih besed ni ne duha ne sluha.
Veliko večji izziv je sebe spoznati takega kot si, pa če si črn ali bel, a tega nas je strah.
Zaradi tega strahu raje sledimo ideji biti dober in ponižen, biti pozitiven in zaradi tega raje sledimo ideji Kristusa.
Ta Kristus na katerega se sklicujemo je lahko bil ali ni bil, lahko je bil idealen, ali je bil sam hudič.
Za nas ni pomembno v kolikor sami nismo taki kot on, a je to nemogoče, saj smo svoji originali.
Ti si svoj Kristus in jaz svoj. Nešteto jih je, saj se nič v naravi ne ponovi dvakrat.
Tisoč krat je lepše biti original kot slediti nekakšnemu Kristusu ali komurkoli, saj si potem plagiat.
En velik pozdrav.
Mirko
Negativna in pozitivna čustva
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 23. februar 2012 @ 10:38 CET
najprej hvala za komentar, ki terja širši odgovor. Ne gre samo za vprašanje posameznika in njegovih individualnih čustev, človek je vpet v družbo in se odziva čredno.
Lahko tudi ugotovimo, da smo onkraj območja morale, nesposobni odkriti v sebi etičnost, da nismo sposobni izpeljati iz spoznanja logike daru bratske ljubezni, da smo ljudje drugačnega obraza, da ne sodimo tja v preteklost, ker smo drugje, v drugem času, v drugih okoliščinah in na drugačni stopnji civilizacijskega razvoja v humanističnem smislu.
Vprašam se, zakaj moramo še vedno igrati pantomimo močnega in nadutega zmagovalca nad šibkim. Komaj se drugi hoče pokazati človek z obrazom v svoji občutljivi drži in biti, nastane konflikt in neizmerna sla po umoru človeka v njem. Problem je torej v tem, ker se po žilah še vedno pretaka človeku volčja kri. Napuh pa se hoče popredmetiti in živeti večno z voljo do moči nad šibkejšim.
Kakšno vezivno tkivo povezuje danes ljudi v množico, da začutijo v njej že zaradi številčnosti nepremagljive moči in spričo anonimnosti, da prevlada v masi tudi neodgovornost? V množici vselej upade tudi občutek odgovornosti posameznika. Posameznika množica okviri, ljudje izvajajo drug na drugega sugestijo. Tudi izobraženi posameznik postane v množici barbar in se spusti na lestvici civilizacije več stopenj navzdol.
Človek v množici se spusti v gonsko bitje, postane spontan, silovit, divji, entuziastičen in tudi herojsko primitiven. Množica je impulzivna, spremenljiva in razdražljiva. Vodi jo nezavedno. Preveva jo občutek moči. Masa ljudi je nekritična, nepremišljena in zanesenjaška. Ne pozna dvomov in negotovosti. Iz antipatije se razvije tudi divje sovraštvo. Množica je nagnjena k esktremom, je netolerantna in slepo zaupa avtoriteti. V njej se prebudijo vsi kruti, brutalni in destruktivni instinkti, ki dremljejo v človeku iz pradavnine. Intelektualne zmogljivosti množice so pred ravnjo posameznika. Masa ljudi se identificira z množično dušo primitivov. Ljudje podležejo magični moči besed, ki v množični duši zbudijo strahotne viharje ali jo pa tudi pomirijo. Množice niso žejne resnice, temveč iluzije in herojstva zmage. Histerični sindrom črednega nagona se opira na fantazijo in se podvrže avtoriteti poglavarja. Množica ne zna živeti brez poglavarja, ki mora imeti močno voljo, da učinkuje nanjo. Vodje postanejo pomembni zaradi idej, ki imajo neustavljivo skrivnostno moč. Osebni prestiž vodje zahteva, da so mu vsi pokorni. Množična duša je bolj podobna krdelu divjih živali kot človeškim bitjem. Je skrajno razdražljiva, impulzivna, strastna, robata, surova, lahkomiselna v preudarjanju, ostra v sodbah, sprejemljiva za nepopolne argumente in sklepe in spričo svojih moči je sposobna vseh zločinov. Takemu stanju lahko pripišemo tudi povojne poboje, za katere težko najdemo razlago v psihi posameznika. Množični duši prav tako lahko pripišemo dandanašnjo ideološko razdelitev naroda in nesposobnost, da bi strnila vse svoje sile v dobro ljudi. Potlačeni gonski vzgibi strmijo k zadovoljitvi, hudo je ko se jim pridruži še maščevanje in sovraštvo.
Nobena vojska in prisila ulice ne more ustaviti, ko se ta zgodi, ko blodni sistem pripelje stvari predaleč. Vedeti je treba, da gre vselej za nevarno merjenje moči. Trajna stopnja nezadovoljstva pripelje do nevarnih uporov. Ljudje se prej ali slej hočejo otresti svojega presežka pomanjkanja. Množica ima v posesti ideale, ki ji omogočajo zadovoljitve. Manjka samo še mesija, ki vzbudi v ljudstvu lažno upanje in obljube, ki jih nikoli ne bo mogel spolniti.
V Sloveniji smo bedni zaradi izkoriščanja kaste pogoltnih ljudi, ki so jim mar izključno in samo njihove koristi. Zanimivo je, da so najbolj pogoltni prav tisti ljudje, ki so si ideološko sposodili ideal krščanske ljubezni pri tistih, ki jih najbolj sovražijo in ta ideal uresničujejo v najbolj sprevrženi obliki.
Bedni smo tudi zaradi velikega zadolževanja države in nesposobnosti, da bi dojeli svoje napake in svojo neizmerno samozaverovanost in samovšečnost. To dokazuje tudi dejstvo, da je množica pod preteklim gospodarjem vzdržala hipnotizirana pol stoletja, gospodarja utelešenega v inštituciji, ki je obvladal kolektivno psihologijo napuha zmagovalcev nad premaganci, ki nosi v sebi živ gon umora v krvi. In tega se je treba najbolj bati. Ponovitve, ki bi se prevesila v dejanje. S povojnimi poboji smo se kot narod našli na robu popolnega moralnega razvrednotenja, dvignili smo se celo do lastne države, vendar se ob vsem tem moramo vprašati, kaj je z duhovnim temeljem slovenske kulture, s stanjem duha in kako bi odpravili ta krč naših psihičnih drž, ki znova lahko pahnejo narod v nesrečo.
Kakor koli človek obrača, živimo v kozmični ječi zaklenjeni, ključ pa ima vrhovni ključar (če se metaforično izrazim).
Lep pozdrav!
Negativna in pozitivna čustva
Prispeval/a: panefin001 dne petek, 24. februar 2012 @ 10:08 CET
prav lepo si orisala stanje v svetu, a naslednji tvoji dve navedbi bi želel izpostaviti ker mi manjka kako ti vidiš rešitve iz teh zagat.
Tajtjana:
»Manjka samo še mesija, ki vzbudi v ljudstvu lažno upanje in obljube, ki jih nikoli ne bo mogel spolniti«.
»Kakor koli človek obrača, živimo v kozmični ječi zaklenjeni, ključ pa ima vrhovni ključar (če se metaforično izrazim)«.
Mirko:
V prvem stavku lepo praviš kaj pričakuje ljudstvo, v drugem pa sama to negiraš ko prelagaš vso odgovornost in rešitve na »vrhovnega ključarja«.
S tem se seveda nikakor ne strinjam, saj se je ravno iz teh hipnoz in apatije, ter čakanja na mesijo, boga… potrebno zganiti in nekaj sam ukreniti.
Drugih na tem planetu razen nas ni, saj smo mi vse to zavozili.
Lepo te pozdravljam in hvala za izčrpen odgovor.
Mirko
Negativna in pozitivna čustva
Prispeval/a: sialinisi dne petek, 24. februar 2012 @ 10:11 CET
Jeza in nerazumevanje nad to "izoblikovano" miselno držo se navadno nahaja na drugi strani iste palice, ki pri močnem sunku rada udari nazaj. Če se lahko malo po domače izrazim, si to palico, izmenjaje na veke, podajajo sebi nedorasli ljudje.
Hic lapis exilis extat precio quoque vilis
Spernitur a Stultis, amatur plus ab edoctis.
This stone is poor, and cheap in price; it is disdained by fools, but it is loved all the more by the wise.
Kriutus Prelomnica etike/ljubezni/morale/kulture/umetnosti/znanosti in“mojstri" svetlobe.
Prispeval/a: aries_1 dne sobota, 25. februar 2012 @ 10:20 CET
V črednem značaju svoje za Tatja navesti je tedanja družba dosegla kritično točko in Kristus je v tem prelomnem času začutil potrebo, da bi jih spreobrnil in razrešil človeška nasprotja, ko je bila potrebna ustvarjalna prenova človeka. Zato je njegova beseda absolutna in edino možno pravilo, po katerem lahko živimo
Zanimivo je, da so najbolj pogoltni prav tisti ljudje, ki so si ideološko sposodili ideal krščanske ljubezni pri tistih, ki jih najbolj sovražijo in ta ideal uresničujejo v najbolj sprevrženi obliki.
‘’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’
aries:
Da ne bo nepoazuma,NIKOGAR ne /častimo še manji obožujemo/ ali autorja zgornih besed v /drugač kakor človeškem merilu/ker je kakor vsak izmed nas nepopolen, *in gTM ne trdi naprotno* ker ima tudi /ostre robove značajo/
Tako jih je tudi g.T.Malec deležna,katerh pa ni moj namen,teh in podobni stvari debarati,ker tudi ker mislim,da debati ne pomaga nič;
in je tudi etično nepravilno...
Sedaj ko smo ugotivili da g. T Malec ni še svetnik zato se je v tem smislu daje časti.
Lahko se se pa G. Malec,da čast in spoštovanje,v poskusu držanja oz. obdržati temelje kulture,ki ohranjevali Slovence
in /qvalitetne kulturne tradicje in s tem kulturo in jezik vsa stoletja.
Mogoče sem,/kar pa je res/ pristransko napisal glede /resnice zgornjih trditev./to bodo mnogi,kar je razumljivo mogče napisali/
Bom kometiral najprej zadnji stavek G. Malec ker bo mogoče krajši.
Kakor jaz razumem to isti pomeni,da mnogi,/če tudi ne tolko verni/ /kar se je v preteklosti omenilo,ki je skoraj moralno revojucijo dvignilo/
Češ.../da so netolko verni,/ /moralni paraziti/,ki se mogoče tega ne zavedajo./Realnost omembe tega je udarila “home” v srce/ ne tolko vernih.
NA drugi strani je tudi realnost kater se vsi sveti in ne toliko sveti,mogoče ne zavedajo:
Da so /vsi kristjani/ /še bol podarjeni/ s /papežem vred /da so tudi onisami /moralni in etični Paraziti Kristusovih naukov/
in kar je najgorje,da postanejo tudi /hipokritični politični /paraziti Kristsove besede/.
Tako je moje mnenje o G Malec besed so si: /“ ideološko sposodili”/
Posledic taga je G. Malec opisala. V pricipu se strnijam ali ne bom kometiral.
Menda JE potrebno še enkrat podariti,da po moje /obstajajo oz. so /na obeh bregovih vere/ in nevere /Moralni Paraziti/
‘’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’
Filozofija – Modrost “Mojstrov”.
T.Malec:
“V črednem značaju svoje za Tatja navesti je tedanja družba dosegla kritično točko in Kristus je v tem prelomnem času začutil potrebo, da bi jih spreobrnil in razrešil človeška nasprotja, ko je bila potrebna ustvarjalna prenova človeka. Zato je njegova beseda absolutna in edino možno pravilo, po katerem lahko živimo”
------------------------------
aries:
To dvigne krvni tlak MC/ja, ki je le (enosmerna cestna protikrščantva) napačno razumel pomen teh par vrstic.
Prede nadaljujem, MORAM omeniti,da ima MC prav glede realnosti,daje modrost in učenje morale obstajalo -
pred 1000 letja pred Kristusom.To mogoče ve vsak...In v principu drži.
Sedaj pa pridemo do jedra,kar meji na /na razumsko neuravovešenost razumevanja /realnosti definicije/ /Kristusa/
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ki se Ga primerja med “mojstre,ki pa so v /primerjavi oz. relativno s Kristusm/ /ven iz 1000 stopinske meritvene skale/
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ta primerjava JE blaženost /brez strešice/...dober MC/jev opis blaznoti.
Da je krščanstvo Pravilnost zato uspeh na VSEH področjih sam dokazuje.
------------------------------------------------------------------------
Področjih: /morale, umetnost,znanosti,industrski uspehi itd.
----------------------------------------------------------------------
..kjub /čredni mentaliteti krutosti /ki je bila vzrok /ignorance in fanatizma/
Da je /sedaj/ vse to /pokopana zgodovina/ je g. Malec nakazala, (kakor jaz razumem ni niti ogovorila/u) direktno,
/temveč je protikrščanska mnenja počastila, /da so “Butalci” Pusta že davno pokopali/
Seveda so vsi /pokop pusta razumeli../ Realnost pa je,če so ga razumeli ali ne,ne verjamem,da ga ne bodo ob vsaki priliki spet izkopali.
Uspeh 2000 letih krščanstva v Evropi oz. na zapadu,sam sebe dokazuje,da je Kristus Pravilnost ..
..ker /parazit Kristua/ /Krščanstvo/ /na VSEH področlih deluje.
Je vredno omembe mnjenje /ne dolgo tega/ kitajskega /ekonokoma – filozofa/, ki nekako tako pravi:
“imam vse, industrijo,izobrazbo,kulturo in še več,kal nam oz. ka ima zapad a mi nimamo,ker nam ne gre tako”dobro” ?
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ta isti kitaski modrec prvi:da je /razlika Krščantvo/kar kitajska nima/ kakor na “vseh” področih bol uspešen zapad.
‘’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’
PS:..nisem niti omenil /ker nevažnih/ prodajalcev /praznote – nekega primarnega uma/definicija besede katerega pa sploh ne obstoja.
..da ni bi rad nelal reklamo mneju o obstoju /bresmiselne – smiselnoti/ /povejite to /dohtarju/pa bo dognal smsiel
/nesmisejne smiselnosti sindrom/
Stari filozofi in pravi mojstri se obračajo v grobu, /novo pa sploh ne berejo/ temveč, samo /Pusta v Butalah Pokoplejo/
Kar je morda najbol pamentno,da se izognejo delati reklamo neumnosti.
aries
Pax deorum
Tudi Cerkev se včasih ne moti
Prispeval/a: MC dne sobota, 25. februar 2012 @ 15:21 CET
>> /na razumsko neuravovešenost razumevanja
>> /realnosti definicije/ /Kristusa/
>> ki se Ga primerja med “mojstre,ki pa so v
>> /primerjavi oz. relativno s Kristusm/
>> /ven iz 1000 stopinske meritvene skale/
>> Ta primerjava JE blaženost /brez strešice/...
>> dober MC/jev opis blaznoti.
>> Da je krščanstvo Pravilnost zato uspeh na VSEH
>> področjih sam dokazuje.
>> Področjih: /morale, umetnost,znanosti,
>> industrski uspehi itd.
"Trditi, da Zemlja kroži okoli Sonca, je ravno tako napačno,
kot trditi, da Jezusa ni rodila devica."
(Kardinal Bellarmine na sojenju proti Galileju leta 1633)
Tudi Cerkev se včasih ne moti
Prispeval/a: aries_1 dne sobota, 25. februar 2012 @ 18:53 CET
Prispeval/a: MC dne sobota, 25. februar 2012 @ 15:21 CET
>> Sedaj pa pridemo do jedra,kar meji na
>> /na razumsko neuravovešenost razumevanja
>> /realnosti definicije/ /Kristusa/
>> ki se Ga primerja med “mojstre,ki pa so v
>> /primerjavi oz. relativno s Kristusm/
>> /ven iz 1000 stopinske meritvene skale/
>> Ta primerjava JE blaženost /brez strešice/...
>> dober MC/jev opis blaznoti.
>> Da je krščanstvo Pravilnost zato uspeh na VSEH
>> področjih sam dokazuje.
>> Področjih: /morale, umetnost,znanosti,
>> industrski uspehi itd.
"Trditi, da Zemlja kroži okoli Sonca, je ravno tako napačno,
kot trditi, da Jezusa ni rodila devica."
(Kardinal Bellarmine na sojenju proti Galileju leta 1633)
----------------------
aries:
...MC, probaj "automatik update"
Negativna in pozitivna čustva
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 25. februar 2012 @ 20:51 CET
Lep vikend!
Negativna in pozitivna čustva
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 25. februar 2012 @ 20:55 CET
Ne bodi predrzen v svojem govorjenju, ne len in zanikrn pri svojih delih.
Prispeval/a: Fredi dne sobota, 25. februar 2012 @ 22:09 CET
Pozdravljen Lario al Como
Trditi, da Zemlja kroži okoli Sonca, je ravno tako napačno,
kot trditi, da Jezusa ni rodila devica."
Pudlice zaobjete v brezveze..
http://www.youtube.com/watch?v=4eZjwJZF8uE&feature=related
Fajn bodi
Uspeh Krščanstva -Teizem in Ateizem
Prispeval/a: aries_1 dne nedelja, 26. februar 2012 @ 15:05 CET
Uspeh 2000 letih krščanstva v Evropi oz. na zapadu,
sam sebe dokazuje,da je Kristus Pravilnost ..
.ker parazit Kristua Krščanstvo na VSEH področlih deluje.
Je vredno omembe mnjenje ne dolgo tega
kitajskega ekonokoma – filozofa, ki nekako tako pravi:
“imam vse, industrijo,izobrazbo,kulturo in še več,
kakor ima zapad kaj mi nimamo,ker nam ne gre tako”dobro” ?
Ta isti kitajski ekonomist prizna:da je /razlika Krščanstvo/kar
kitajska nima/ kakor na “vseh” področih bol uspešen zapad.
‘’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’’
Če koga zanjima starejši angl.zanjimiv video.
Jacques Derrida
..."absoluten" teizem ali atezem.
http://www.youtube.com/watch?v=r3fScS2cnB0
Uspeh Krščanstva -Teizem in Ateizem
Prispeval/a: aries_1 dne nedelja, 26. februar 2012 @ 17:36 CET
Uspeh Krščanstva -Teizem in Ateizem
Prispeval/a: Nan dne nedelja, 26. februar 2012 @ 17:43 CET
Samo kot predlog:
Rubrika: Oblika besedila, (možnost) Samo besedilo
potem link
http://www.youtube.com/watch?v=r3fScS2cnB0
lp
Uspeh Krščanstva -Teizem in Ateizem
Prispeval/a: aries_1 dne nedelja, 26. februar 2012 @ 19:51 CET
.hvala nan za direkt link; še se dobijo lepi ljudje hvala ti.
...tale Francoz se mi dopade...
lp tebi
aries
Pax deorum
Uspeh Krščanstva -Teizem in Ateizem
Prispeval/a: aries_1 dne nedelja, 26. februar 2012 @ 20:34 CET
...če se posluša J Derrida ti mine vse šopirjenje /jaz vem/da sem teist ali ateist.
mm je da /ni nobeden sposoben biti intektualno/ ne eno ne drugo..
http://www.youtube.com/watch?v=r3fScS2cnB0
ps: da ne bo pomote se je trdilo prenden sem Derrinda poznal.
aries
Pax deorum
Uspeh Krščanstva -Teizem in Ateizem
Prispeval/a: aries_1 dne nedelja, 26. februar 2012 @ 21:31 CET