NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 11-maj
  • Vegan Hangouts: Veganski piknik v Tivoliju

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Poceni in zdravo   
    nedelja, 16. november 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Sonce

    Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

    KOSTANJ – JESENSKA POSLASTICA
    Narava nam tik pred zimo ponuja kostanj, pravi jesenski plod, ki je hkrati eden od simbolov tega letnega časa. Hranilne snovi in aktivne sestavine kostanja krepijo krvni obtok in nam pomagajo v prehodnem obdobju, ko se organizem prilagaja na čedalje hladnejše vreme.

    Domači kostanj (Castanea sativa) je kultivirana sredozemska rastlina, ki je zelo razširjena tudi na Slovenskem. Poznamo tudi oplemetinene sorte kostanja, marone, ki so značilni za toplejše kraje, kjer prirejajo prireditve, na katerih predstavljajo široko paleto kostanjevih jedi in poslastic.

    Kostanj zori oktobra in novembra, njegov plod je značilne rjave barve, brez vonja, bleščeč, okrogle ali ploščate oblike, shranjen pa je v bodičastem ovoju. Ovoj pod bodečo lupino skriva od enega do tri plodove.

    Hranljiv vmesni obrok
    Glavna sestavina kostanja je škrob, ki ga je v surovem plodu približno 44 odstotkov. Poleg tega kostanj vsebuje sladkor ter približno 4 odstotke beljakovin in 2 odstotka maščobe. Bogat je z vitamini skupine B (B1, B2 in B6) ter minerali (kalcij, kalij, magnezij in fosfor). Sto gramov plodu vsebuje približno 213 kcal. Kostanj torej vsebuje veliko ogljikovih hidratov in malo maščob.

    Kostanj, ki ga jemo bodisi pečenega bodisi kuhanega, je hranljiv in okusen vmesni obrok, zaradi blagega in rahlo sladkega okusa pa je še posebno priljubljen pri otrocih. Kostanj je s svojo obliko in barvo primeren tudi za dekoracijo, saj z njim pričaramo jesensko vzdušje. Zaradi posebnega okusa in arome je kostanj odlično dopolnilo prehrani, saj osveži in obogati jesenki in zimski jedilnik.

    Za moko in sladice
    Zaradi visoke vsebnosti škroba je iz kostanja mogoče izdelati moko, ki jo uporabljamo samostojno ali pa jo zmešano z moko iz drugih žitaric. Kostanjeva moka je primerna za pripravo peciva in kruha. Kostanj najpogosteje uživamo v obliki pireja ter kot dodatek jedem in juham. Seveda pa ne gre brez kostanjevih sladic: od kostanjevih kock do tort in sladoledov. Zamrznjen je na voljo vso zimo, zato je v rabi tudi za pripravo božičnih in novoletnih kolačev.

    Zmernost ni odveč
    Kostanj je mogoče kombinirati tako s slanimi kot sladkimi jedmi. Pečen kostanj v nasprotju s kuhanim neustavljivo privlači s svojim vonjem, s čimer jeseni mestnim ulicam podeli poseben čar. Le kdo se lahko upre sveže pečenim vročim maromom? Toda tako kot pri vseh drugih živilih, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov, je tudi pri kostanju in kostanjevih sladicah potrebna zmernost.

    Tili Kojić

    Divji kostanj
    … (Aessculus hippocastaneum) je drevo, ki so ga v Evropo prinesli iz Indije in notranjosti Azije, v višino lahko doseže trideset metrov, srečamo pa ga predvsem v parkih in drevoredih. Slovi kot nezahtevno okrasno drevo, saj dobro prenaša skrajne vremenske razmere, hitro raste in doseže starost več kot dvesto let.

    Divji kostanj ima značilne bele ali rožnate cvetove, ki so zelo dekorativni. Plodovi resda niso užitni, zato pa vsebujejo zdravilne snovi, kot so glikozid eskulin, saponini, tanin, smola, maščobna olja, flavonoidi in kumarini. Kot surovino ga uporabljajo za izdelavo številnih galenskih in industrijskih farmacevtskih pripravkov za zdravljenje bolezni ožilja.

    Vivin namig

    Za krepitev želodca in ledvic
    Tradicionalna kitajska medicina priporoča kostanj kot hrano in zdravilo. Hrano naj bi izbirali v skladu s svojim zdravstvenim stanjem in z letnim časom. Tako jeseni prehajamo na hrano, ki greje. Kostanj je po naravi topel, po okusu sladek, krepi želodec in ledvice, torej organe, ki so jeseni in pozimi "energetsko šibkejši".

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.viva.si
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Zdrava prehrana in dobri recepti

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Poceni in zdravo | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,44 seconds