Najnovejše satelitske meritve vesoljske agencije Envisat so pokazale, da se je zijoča ozonska luknja nad Antarktiko, glede na meritve v prejšnjem letu, skrčila za 30%.

Znanstveniki še niso prepričani ali manjša ozonska luknja pomeni, da se zemeljski plašč, ki nas ščiti pred ultravijoličnim sevanjem Sonca, celi. Na južni polobli se vsako pomlad v ozonskem sloju nad Antarktiko pojavijo luknje.

V primerjavi s preostalimi leti ozonska luknja letos ni bila toliko v središču južnega pola,  kar je omogočilo mešanje s toplim zrakom. Ker se ozon manjša pri več kot -78 stopinjah, topel zrak pomaga ščititi tanko plast okoli 25 kilometrov nad našimi  glavami.

Valerija Hozjan