Najnovejše satelitske meritve vesoljske agencije Envisat so pokazale, da se je zijoča ozonska luknja nad Antarktiko, glede na meritve v prejšnjem letu, skrčila za 30%.
Znanstveniki še niso prepričani ali manjša ozonska luknja pomeni, da se zemeljski plašč, ki nas ščiti pred ultravijoličnim sevanjem Sonca, celi. Na južni polobli se vsako pomlad v ozonskem sloju nad Antarktiko pojavijo luknje.
V primerjavi s preostalimi leti ozonska luknja letos ni bila toliko v središču južnega pola, kar je omogočilo mešanje s toplim zrakom. Ker se ozon manjša pri več kot -78 stopinjah, topel zrak pomaga ščititi tanko plast okoli 25 kilometrov nad našimi glavami.
Najnovejše satelitske meritve vesoljske agencije Envisat so pokazale, da se je zijoča ozonska luknja nad Antarktiko, glede na meritve v prejšnjem letu, skrčila za 30%. 
