Piše: Maja Južnič Sotlar v novi Vivi www.viva.si

VPLIVA LAHKO NA SRČNI INFARKT
Kitajska modrost pravi, da utrip metuljevih kril na enem koncu sveta sproži vihar na drugem. Na prvi pogled se seveda ta trditev zdi močno pretirana, toda njeno bistvo je v tem, da je narava celota, zato so tudi njeni deli neločljivo povezani. Enako je v telesu.

Zobje so organ, na katerega najpogosteje gledamo zgolj z vidika estetike. Pomembno nam je tudi, da nas ne bolijo, nekako nepomembna in nejasna pa je v naših mislih povezava med zdravjem zob in obzobnih tkiv ter zdravjem ostalih organov. Med najpogostejšimi boleznimi obzobnih tkiv je parodontalna bolezen, ki je praviloma posledica zobnih oblog oziroma plaka.

Več možnosti za nastanek parodontalne bolezni je pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Povečana količina sladkorja v krvi namreč povzroči povečano koncentracijo beljakovin, ki poškodujejo žile in upočasnijo celjenje obzobnega tkiva. Zaradi sladkorja v krvi se hitreje množijo bakterije, slabša je tudi odpornost organizma, ker so prizadete obrambne celice.

Povzročitelj drugih bolezni
Parodontalna bolezen pa je lahko ne le posledica posameznih bolezni, temveč tudi njihova povzročiteljica. Po raziskavah je človek s parodontalno boleznijo dvakrat bolj izpostavljen tveganju za srčni infarkt. Povezavo med parodontalno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi vzpostavijo bakterije in vnetni mediatorji, ki se sproščajo pri vnetju obzobnih tkiv in so obenem udeleženi pri nastanku ateroskleroze srčnih žil. Poleg tega imajo ljudje s to boleznijo več možnosti za razvoj pljučnih bolezni, nosečnice s parodontozo pa tvegajo prezgodnji porod.

Povezave z rakom
V začetku lanskega leta so strokovnjaki s harvardske medicinske fakultete objavili rezultate dolgoletne raziskave, katere izsledki so presenetljivi. Odkrili so namreč zelo verjetno povezavo med boleznimi obzobnih tkiv in rakom trebušne slinavke. Tveganje za razvoj tega raka je pri moških s parodontalno boleznijo za 64 odstotkov večje kot pri moških z zdravimi obzobnimi tkivi, pravi vodja raziskovalne skupine.

V Sloveniji je po podatkih Registra raka za Slovenijo v letu 2005 za rakom trebušne slinavke zbolelo 285 ljudi. Ista raziskovalna skupina je ugotovila tudi povezavo med parodontalno boleznijo in drugimi oblikami raka, zlasti pljučnim, ledvičnim in krvnimi. Ni pa znano, ali je parodontalna bolezen s tveganjem za razvoj raka povezana prek oslabljenega imunskega sistema – ali pa na tveganje za razvoj raka vpliva neposredno. To pa je tema za nove raziskave.

Preventiva – najboljša poteza
Vsekakor je najbolje, če parodontalno bolezen preprečimo. Najboljša preventiva je preprečevanje vnetja dlesni in ustrezna ustna higiena, ki se začne z rednim ščetkanjem zob, za kar potrebujemo resnično kakovostno zobno ščetko. Kakovost ščetke pa se ne skriva v njenih estetskih lastnostih in barvi. Kakovostna ščetka ima majhno glavo, v kateri je več tisoč zelo finih, tankih ščetin.

Gostejša ko je, boljša je, saj bomo lahko z njo segli tudi pod rob dlesni, ne da bi jih pri tem poškodovali. Za popolno nego zob in obzobnih tkiv potrebujemo še zobno nitko in medzobno ščetko, s katerima iz medzobnih prostorov, pa tudi izpod mostičkov in okrog implantatov odstranjujemo koščke hrane in zobni plak.

Pomembna je tudi pravilna izbira zobne nitke in medzobne ščetke. Predvsem medzobne ščetke morajo po velikosti ustrezati širini medzobnega prostora. Ščetine medzobne ščetke morajo opraviti z zobnim plakom ob robu dlesni v medzobnem prostoru, zato morajo biti primerno dolge, prožne in nežne.

Kako nastane parodontalna bolezen?
Parodontalna bolezen je praviloma posledica zobnih oblog oziroma plaka. Vsi imamo v ustih številne mikroorganizme in bakterije. Če jih redno in z ustrezno higieno ne odstranjujemo, se tvori plak. Bakterije poškodujejo mehka obzobna tkiva in povzročijo vnetje. Če ga ne obravnavamo ustrezno, lahko napreduje in prizadene globlja obzobna tkiva; nastanejo obzobni žepki, v katerih se nabirajo bakterije.

Če še vedno ne ukrepamo, se žepki poglabljajo, saj propadajo vsa tkiva, ki zob držijo v čeljusti. Zobje se začnejo majati, in ko nimajo več opore, preprosto izpadejo, četudi v njih ni kariesa. Prvi znak težav je praviloma samo krvavitev, ki je ne spremlja bolečina, zato ljudje pogosto sploh ne vedo, da imajo resne težave z zobovjem, zaradi česar jih tudi ne začnejo reševati.

Maja Južnič Sotlar