| 
 | |||||||
Piše: Maja Južnič Sotlar v novi Vivi www.viva.si
  
 VPLIVA LAHKO NA SRČNI INFARKT
VPLIVA LAHKO NA SRČNI INFARKT
Kitajska modrost pravi, da utrip metuljevih kril na enem koncu  sveta sproži vihar na drugem. Na prvi pogled se seveda ta trditev zdi močno  pretirana, toda njeno bistvo je v tem, da je narava celota, zato so tudi njeni  deli neločljivo povezani. Enako je v telesu. 
Zobje so organ, na katerega  najpogosteje gledamo zgolj z vidika estetike. Pomembno nam je tudi, da nas ne  bolijo, nekako nepomembna in nejasna pa je v naših mislih povezava med zdravjem  zob in obzobnih tkiv ter zdravjem ostalih organov. Med najpogostejšimi  boleznimi obzobnih tkiv je parodontalna bolezen, ki je praviloma posledica  zobnih oblog oziroma plaka.
Več možnosti za nastanek parodontalne bolezni je pri  bolnikih s sladkorno boleznijo. Povečana količina sladkorja v krvi namreč  povzroči povečano koncentracijo beljakovin, ki poškodujejo žile in upočasnijo  celjenje obzobnega tkiva. Zaradi sladkorja v krvi se hitreje množijo bakterije,  slabša je tudi odpornost organizma, ker so prizadete obrambne celice.
Povzročitelj drugih bolezni
Parodontalna bolezen pa je  lahko ne le posledica posameznih bolezni, temveč tudi njihova povzročiteljica.  Po raziskavah je človek s parodontalno boleznijo dvakrat bolj izpostavljen  tveganju za srčni infarkt. Povezavo med parodontalno boleznijo in srčno-žilnimi  boleznimi vzpostavijo bakterije in vnetni mediatorji, ki se sproščajo pri  vnetju obzobnih tkiv in so obenem udeleženi pri nastanku ateroskleroze srčnih  žil. Poleg tega imajo ljudje s to boleznijo več možnosti za razvoj pljučnih  bolezni, nosečnice s parodontozo pa tvegajo prezgodnji porod.
Povezave z rakom
V začetku lanskega leta so  strokovnjaki s harvardske medicinske fakultete objavili rezultate dolgoletne  raziskave, katere izsledki so presenetljivi. Odkrili so namreč zelo verjetno  povezavo med boleznimi obzobnih tkiv in rakom trebušne slinavke. Tveganje za  razvoj tega raka je pri moških s parodontalno boleznijo za 64 odstotkov večje  kot pri moških z zdravimi obzobnimi tkivi, pravi vodja raziskovalne skupine.
 
V  Sloveniji je po podatkih Registra raka za Slovenijo v letu 2005 za rakom  trebušne slinavke zbolelo 285 ljudi. Ista raziskovalna skupina je ugotovila tudi  povezavo med parodontalno boleznijo in drugimi oblikami raka, zlasti pljučnim,  ledvičnim in krvnimi. Ni pa znano, ali je parodontalna bolezen s tveganjem za  razvoj raka povezana prek oslabljenega imunskega sistema – ali pa na tveganje  za razvoj raka vpliva neposredno. To pa je tema za nove raziskave.
Preventiva – najboljša poteza
Vsekakor je najbolje, če  parodontalno bolezen preprečimo. Najboljša preventiva je preprečevanje vnetja  dlesni in ustrezna ustna higiena, ki se začne z rednim ščetkanjem zob, za kar  potrebujemo resnično kakovostno zobno ščetko. Kakovost ščetke pa se ne skriva v  njenih estetskih lastnostih in barvi. Kakovostna ščetka ima majhno glavo, v  kateri je več tisoč zelo finih, tankih ščetin. 
Gostejša ko je, boljša je, saj  bomo lahko z njo segli tudi pod rob dlesni, ne da bi jih pri tem poškodovali.  Za popolno nego zob in obzobnih tkiv potrebujemo še zobno nitko in medzobno  ščetko, s katerima iz medzobnih prostorov, pa tudi izpod mostičkov in okrog  implantatov odstranjujemo koščke hrane in zobni plak. 
Pomembna je tudi pravilna  izbira zobne nitke in medzobne ščetke. Predvsem medzobne ščetke morajo po  velikosti ustrezati širini medzobnega prostora. Ščetine medzobne ščetke morajo  opraviti z zobnim plakom ob robu dlesni v medzobnem prostoru, zato morajo biti  primerno dolge, prožne in nežne.
Kako nastane parodontalna bolezen?
  Parodontalna bolezen je  praviloma posledica zobnih oblog oziroma plaka. Vsi imamo v ustih številne  mikroorganizme in bakterije. Če jih redno in z ustrezno higieno ne  odstranjujemo, se tvori plak. Bakterije poškodujejo mehka obzobna tkiva in  povzročijo vnetje. Če ga ne obravnavamo ustrezno, lahko napreduje in prizadene  globlja obzobna tkiva; nastanejo obzobni žepki, v katerih se nabirajo  bakterije. 
  
  Če še vedno ne ukrepamo, se žepki poglabljajo, saj propadajo vsa  tkiva, ki zob držijo v čeljusti. Zobje se začnejo majati, in ko nimajo več  opore, preprosto izpadejo, četudi v njih ni kariesa. Prvi znak težav je  praviloma samo krvavitev, ki je ne spremlja bolečina, zato ljudje pogosto sploh  ne vedo, da imajo resne težave z zobovjem, zaradi česar jih tudi ne začnejo  reševati.
  
  Maja Južnič Sotlar
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj: 
      www.pozitivke.net
        http://www.pozitivke.net/article.php/Lepota-Estetika-Bolezen-Paradontalna
| Domov |  | Powered By GeekLog |