MC
V človeku se res dogaja nenehen proces kemiskih reakcij in vsak gib in vsako čustvo je v telesu opisano z določenim električnim dražljajem in kemičnim procesom. Ti procesi so del fizičnega telesa, ki pa ni življenje samo. Kljub vsej vrhunski znanosti, človeštvo ne uspe zmešati koktaila molekul, da bi skopiralo preprosto travico, amebo, ali kar koli drugega po fizičem delu kaj šele, da bi to materijo oživelo. Človek je prejemnik življenja, ni darovalec. V sami duši je skupek neskončno inteligenc, ki oblikuje in upravlja telo, ter čuti z njim. Izkušnje ljudi na operacijski mizi, ki z daljave opazujejo operacijo oz. oživljanje svojega telesa in zelo natančno beležijo vse dogodke v operacijski sobi , hkrati pa beležijo občutke vseh prisotnih veliko pove o bistvu človeka, ki ni lastnost in lastnina telesa. Hkrati se mnogim v tej izkušnji odpirajo videnja, ki so si na moč podobna ne glede na njihovo religioznost ali ateizem, če omenim samo ta primer.

S krutostjo stare zaveze, je na prvi pogled res tako. Vendar je Bog, ki je Duh vzgajal ljudi in tudi nas vzgaja za duhovno življenje, ki je večno in onstran materialnih spon in ne zemeljsko, ki je katko, vendar zelo pomembno. Za dušo je telo toliko kot za telo suknjič in hlače. Ko duša izpolni svoje življenje na zemlji telo odloži brez obžalovanja saj ji je bilo samo potrebno orodje – sredstvo in nadaljuje svojo pot naprej. Ko zvečer slečemo dnevno oblačilo in ležemo k počitku verjetno ni nikogar, ki bi se še spomnil nazaj in objokoval, ker je odložil nekaj kar ne potrebuje več. Zato za oči Boga naše telesno življenje ni isto, kot je za naše oči. Bog želi vse kar je izvzel iz Sebe, kot polnost samostojnega življenja spet pripeljati nazaj k Sebi. Zamisli si zelo nevednega otroka, poleg njega pa nadvse modrega očeta, ki je tudi njegov učitelj. Oče, ki ve kako vzgojiti otroka in ga pripraviti za življenje, bo sigurno postopal premišljeno in modro, ker želi otroku najboljše. Otrok v svoji nevednosti in lenobi očeta spoznava kot tirana in njegov trud kot nesmisel, saj ga sili v nekaj kar je njemu odveč in nepotrebno. Prepričan je, da sam vse ve bolje in očeta sploh ne potrebuje. Približno tako je tudi z našim odnosom do našega Očeta. Bom poizkusil napraviti kratek prelet, da se to potrdi.

Lucifer prvi med ustvarjenimi duhovi se je zelo vnel zaradi svoje lepote, modrosti in sijaja. Tako močno, da je verjel, da je večji, modrejši in sijajnejši od samega Stvarnika, ki se je pred njim prikazal kot blag plamenček v katerem je bila skrita ljubezen. Ker je hotel stopiti pred Boga, je bil zavržen s svojo skupino duhov enakega mišljenja. Dolgo obdobje je padal vse globlje in globlje v zavrženost, dokler ni začel spoznavati svoje zmote in verjeti, da je zanj že vse izgubljeno in v kakšni zmoti je bil. V istem trenutku se mu je približal plamenček v katerem je sedaj prepoznal Usmiljeno ljubezen in Ta mu je ponudila je novo priložnost izkušnje življenja. Njegova nova priložnost je bila po zelo dolgem oddobju, ko se je ustrezno formiral in so bili pripravljeni pogoji materialnega sveta, v telesu Adama. Zakaj je Adam prvi človek? Pred njim so že živeli ljudje, ki so nam bili po zunanjosti popolnoma podobni, po notranjosti pa bolj živalim. Ne po pameti, ampak niso imeli notranje samostojnega življenja, bili so vodeni s prevlado Božje volje in ni jim bilo še dano, da dosežejo popolnost in Bogupodobnost. Z Adamom pa je nastopil človek – prvi človek, ki je to lahko dosegel.

(Svetega pisma se ne bere dobesedno, ker je v vsem skrit duhovni pomen – v materialnih izrazih je skrita duhovna resnica. Ta pa se ne razodene ob hitrem in površnem prebiranju, niti iz radovednosti, kmalu pa tistemu, ki se zaradi ljubzni do Boga in skrivnosti življenja obrne na njegove strani. Ena prvih velikih zmot v razumevanju svetopisemskih besedil Mojzesove prve knjige je kako je Bog v šestih dneh ustvaril nebo in zemljo. Tu ne gre za stvarjenje materialnega sveta, ampak za stvarjenje človeka in spet ne v šestih dneh.)

Adam, prvi človek, je v vsej svoji zunanji in notranji popolnosti občudoval samega sebe in se močno vzljubil. V sanjah je videl samega sebe kot nadvse ljubko bitje, ki ga tako ljubi. Rebro, ki ga je Bog vzel Adamu in iz njega ustvaril Evo, je bilo Adamovo izdvojeno samoljubno poželenje, ki je sedaj zaživelo kot Eva, njegova sopotnica. V edenskem vrtu je bil Adam gospodar vsega in vse jima je bilo dovoljeno razen prepovedanega sadu sredi vrta, ki pa ni bilo jabolko ampak spolni odnos. Samo tu je Bog zahteval njuno poslušnost in ju postavil na preizkušnjo. Iz prepovedanega spolnega odnosa je izšel neblagoslovljeni sin Kajn. Pravični del Božanstva se je zaradi neposlušnosti Adama in Eve tako razsrdil, da je zapovedal uničenje vsega ustvarjenega materialnega in duhovnega sveta. Drugi del božanstva, ki je bila usmiljena ljubezen, pa je zaradi kesanja Adama in Eve stopila v bran uničenju in prevzela krivdo nase. Tedaj je obljubila, da bo s krvjo prelila zadoščenje za ta greh in ohranila svetost in pravičnost Očeta. Usmiljena ljubezen je to tudi storila z učlovečenjem v Jezusu Kristusu. Tudi v človeku je pravičnost, ki otroku dodeli kazen in ljubezen, ki mu vse odpušča in privije k sebi.


Adam in Eva sta dobila poduk in od tedaj rojevala blagoslovljene otroke.Tu bom sedaj preskočil vendar je šlo po Kajnovem rodu pa tudi kasneje ko so se med njih pomešali z blagoslovljenega dela rodu pogosto za veliko neposlušnost Boga. Bog jih je kot najboljši Oče želel peljati po pravi poti, vendar, ko se niso več menili Zanj in so šli celo proti Njemu, jim je vzel telesa, a ohranil duše. Tako je bilo v vesoljnem potopu, ki ni zajel vsega sveta, v Sodomi in Gomori in še velikokrat v manjšem obsegu. Ni uničil ljudi. Uničil jim je samo telesa, dušam pa pripravil novo pot k pravemu spoznanju in pravemu življenju. Po Hebrejcih, ki jih je izbral kot izvoljeno ljudstvo je želel svetu prinesti novo razodetje, nauk ljubezni in to tudi storil.

Naj navedem SAMO DEL Jezusovega govora na gori, mojega Boga, ki ni surov, ljubosumen in maščevalen, ampak poln ljubezni in usmiljenja.
Jezus:
Slišali ste, da je bilo rečeno prednikom:« NE UBIJAJ« Kdor pa koga ubije, pride pred sodišče. Jaz pa vam pravim: vsak kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče. Kdor pa reče bratu bedak, zasluži, da pride pred vrhovno sodišče in kdor mu reče brezverec, zasluži, da pride v peklenski ogenj.
Slišali ste, da je bilo rečeno prednikom:« NE PREŠUŠTVUJ«. Jaz pa vam pravim: Kdor koli gleda žensko s poželenjem, je v srcu že prešuštvoval z njo…
Slišali ste, da je bilo rečeno: » LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA IN SOVRAŽI SVOJEGA SOVRAŽNIKA«. Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje Svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate, mar ne delajo tega tudi cestninarji…
Slišali ste, da je bilo rečeno:«OKO ZA OKO IN ZOB ZA ZOB«. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak, če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. Če te kdo prosi, mu daj in če si kdo hoče kaj izposoditi pri tebi, mu ne pokaži hrbta.

Zakaj je Jezus farizeje imenoval gadja zalega – otroci kače?
Ker so povsem opustili Mojzesovo izročilo in vsa pravila preoblikovali in podredili svojemu pohlepu in pohoti. Pobijali so vse, ki so jih opominjali, tudi svoje (Zaharija) in se dali po božje častiti. V njih ni bilo nikakršnega razumevanja Božje besede niti vere v Abrahamovega, Izakovega in Jakobovega Boga. Močno so se trudili, da bi ubili Jezusa, ker so se počutili zaradi Njegovih del in besede ogroženi in niso želeli izgubiti svoje »pozicije, ugleda in bogastva«. Iz templja so napravili razbojniško gnezdo.

[ Odgovori na to | # ]