NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kaj vam dobrega želim   
    petek, 30. december 2005 @ 06:20 CET
    Uporabnik: pozitiva

    Ta poznodecembrski čas je marsikomu tudi priložnost , da se ozre nazaj na iztekajoče se leto in ga oceni. Kot družabno in družbeno bitje je istočasno kritične presoje deležno tudi okolje, v katerem biva. Zase lahko povem, da se prav posebej ne zanimam za dosežke ali padce drugih, informacijam iz javnih občil pa se je težko izogniti in tako jih je nekaj prišlo tudi do mojih ušes. Večkrat se je ob tem zgodilo, da sem ob poslušanju nehote z njimi primerjala sebe: ne, jaz pa ne delam tega ali tako; ne, jaz pa nisem taka in podobno. Prav zares, sem z veseljem ugotavljala sama pri sebi, koliko sem se spremenila.

    Nikoli več ne bom – recimo – na svojo vest sprejela odgovornost za ugasnjeno življenje; nikoli več se ne bom prilagajala drugim, slabšim, le zato, da bi jim bila enaka ali podobna, da ne bi izstopala; nikoli več me ne bo strah življenja in ne smrti, ker vem, zakaj…Jaz ne norim po trgovinah, ne zapravljam časa in denarja za nekoristna darila, ne spravljam z njimi v zadrego prijateljev, ne prijateljujem z vplivnimi ljudmi zaradi koristoljubja, ne zatajim svojih načel za nobeno ceno…Zaradi mene ni nikomur treba klati živali niti pridelovati alkohola, tobaka ali drugih podobnih »dobrot«…

    Skoraj boleče je poslušati ljudi, ki preveč trpijo, a niso (še) sposobni doumeti resnice, ki bi jim lahko pri tem pomagala. Svobodo ali drugače rečeno osvoboditev od vseh mogočih vezanosti morda prav spoznaš in jo ovrednotiš šele takrat, ko jo dosežeš. Ni res, da je moj- naš smisel življenja navezati čim več vezi z ljudmi in predmeti na tem svetu, nasprotno, odvezati od njih je tisto, kar nas dviga.

    Prav vsakemu od vas želim, bi v novem letu, sploh čimprej, dosegel v sebi tako stanje, ki ga bo vedno – ob jasno postavljenem - cilju podpiralo pri odločitvah. Lastnih odločitvah, za katere veš, da so dobre in prave. Da ne bi nikdar čutil dvoma vase in da se ne bi bilo treba nikdar ozirati na druge ljudi na način, kot se je zgodilo v zgodbi, ki sledi.

    Živel je starček, ki se je nekega dne podal na praznovanje družinskega praznika v zelo oddaljeno vas. S seboj je vzel desetletno vnučko in iz hleva še konja. Nekaj časa sta že hodila, ko je rekla vnučka:
    - Prosim te, dedek, zajahaj konja, jaz bom hodila.
    Starček se je povzpel nanj, ona pa je vodila konja za povodec in lahno stopala ob njem. Tako sta prispela do prve vasi, ko se jima je zgodila velika neprijetnost. Ljudje, ki so stoje pred hišami opazovali mimohod dveh tujcev, so komentirali:
    - Kako je to strašno! Ta starec je že kot suh dren, preživel bo samo še nekaj tednov, a se čuva in dovoli, da ta nemočna punčica razsipa svojo moč s hojo. On je tisti, ki bi moral hoditi, ona pa jahati. Tako in nikakor drugače! – so govorili, jezni na dedka in usmiljeni do vnučke. Dedek je to slišal in se obrnil k vnučki:
    - Slišiš to, kar govori ta svet? Jaz sem ti lepo rekel, da sedi na konja ti. Če bi me poslušala, naju sedaj ne bi opominjali ti dobronamerni ljudje.
    - Dobro, dedek. Če ti tako želiš, pa zamenjajva.
    In tako je dedek razjahal konja, ona pa ga je zajahala. Sedaj je dedek vzel povodec in krenil počasi, po starčevsko, tudi konj je prilagodil svoj hod novemu ritmu. Tako so prišli do druge vasi in ljudje, ki so bili na ulici, so se prijemali za glave:
    - Današnja mladina nima pameti niti toliko, kolikor je črnega pod nohtom! Nobenega spoštovanja nimajo do starih! Kako zelo so nevzgojeni! Ta ubogi starec mora hoditi, medtem ko ta mlada, močna in zdrava deklica prijetno počiva na hrbtu konja! Tako propada kultura in tradicija našega sveta! Kakšna škoda!
    Dedek je ponovno rekel:
    - Vnučka, spet sva se zmotila. Slišiš, kaj ta dobronamerni svet govori?
    - Slišim, dedek. Nekaj morava storiti. Mislim, da bi bilo najboljše, da se usedeva oba na konja, potem ne bo imel nihče nič za pripomniti. Tako sta tudi storila. Oba sta zajahala konja in prijetno odjahala do naslednje vasi. Vaščani pa niso delili njunega zadovoljstva s tako rešitvijo.
    - Groza! Sramota! Kdo je še kaj takega videl?!- so vzklikali v jezi vaščani, medtem ko sta dedek in vnučka jahala mimo njihovih hiš.
    - Nihče več ne misli na uboge živali! Eden od njiju bi moral iti peš. Toda, onadva ne premoreta nobene ljubezni do tega nesrečnega konja.
    Dedek je zopet prvi spregovoril:
    - Vnučka moja, slišiš, kaj ti dobronamerni ljudje govorijo? Vidiš, midva sploh nisva razmišljala o najini ubogi živali. Ljudje imajo popolnoma prav.
    - Dedek, sedaj bova oba pešačila ob konju in mislim, da bo tako najboljše. Nihče nama ne bo mogel nič zameriti.
    In zares sta razjahala in hodila zraven svojega konjička. Ta zmedena trojica je tako prišla v naslednjo vas. Ljudje, ki so jih gledali, so kazali s prstom vanje, nekateri so se smejali, drugi pa glasno protestirali:
    - Kako sta neumna! Gospod Bog! – so vzklikali vaščani. Zakaj sploh imata to žival? Vsaj eden od njiju bi lahko jahal!
    - Vnučka, jih slišiš?
    - Dedek moj, tako sem se zmedla, da sploh ne vem, kaj bi bilo treba storiti. Kaj ko bi vrnila konja domov?
    - Ne! Je rekel dedek odločno. Samo jaz sem kriv za to, kar se nama je zgodilo. Karkoli narediš, se bo vedno našel kdo, ki bo proti. Vedno ima kdo zamero. Odslej bova midva sama odločala, kdo bo jahal in kdo bo hodil peš.


    Jana

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja pozitiva
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/KajVamDobregaZelim

    No trackback comments for this entry.
    Kaj vam dobrega želim | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Kaj vam dobrega želim

    Prispeval/a: Ljuba dne petek, 30. december 2005 @ 11:34 CET

    Kako resnično je to, o čemer pišeš, Jana!
    Ljudje se res vse preveč oziramo na mnenja drugih ljudi! Saj poznaš tisti "klasični izrek" - KAJ BODO PA DRUGI REKLI? KAJ SI BODO PA DRUGI MISLILI?

    Vedno, kadar mi kdo kaj takega reče, mu odgovorim:"To je pa njihov problem! Ali misliš, da si jaz o njih ničesar ne mislim? Pa misliš, da jim je to kaj mar? Zakaj bi bilo potem njihovo mišljenje in govorjenje mar meni?"

    Zgodba o dedku in vnukinji je pa sploh poučna - karkoli bomo storili, vedno se bo našel kdo, ki nam bo to oporekal ali nas kritiziral. Kar vključite se na kakšen forum in tam povejte svoje mnenje o čem ali napišite kakšno življenjsko resnico, novico, karkoli... Nekateri vam bodo dali prav, našlo pa se bo tudi nekaj cinikov, arogantnežev, hudobcev..., ki vas bodo z največjim užitkom "zatolkli". Vi boste pa potem silno poklapani ves dan, pa sami ne boste vedeli, čemu. In jezni boste sami nase, ker ste se pustili sprovocirati in prizadeti ljudem, ki jih niti ne poznate! Najbolj pa vas bo jezilo spoznanje, da ste sami od sebe "lezli v volčji brlog"!


    Ugajati ljudem je, kot da tvojo moč kdo pije -
    naprezanje za to preveč pobere energije!
    ***
    Nad nekom oblast, moč tisti človek le ima,
    ki mu žrtev sama dovoljenje za to da!
    ***
    Če delaš dobra dela, si najprej kaznovan,
    a vztrajaj - slejkoprej tvoj prispevek bo priznan!
    ***
    Največji - glavni - greh je, če sebi nisi zvest,
    vsi takozvani "grehi" pa so le Božji test!
    ***
    V bistvu SRAM izraz je sovraštva do sebe -
    z njim zanikaš svoje notranje potrebe.
    ***
    Zate je resničnost tisto, kar občutiš ti,
    in ne tisto, kar vsem drugim se resnično zdi!
    ***

    Ostanite zvesti samim sebi in se ne ozirajte na (hudobna) mnenja drugih ljudi!
    Lep dan še naprej

    Ljuba Žerovc



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,48 seconds