V času uravnoteženja javnih financ dobre prakse zniževanja izpustov CO2  prinašajo priložnosti za zmanjševanje javnofinančnih stroškov oziroma povečanje prihodkov ter razvojni potencial. Nekaj dobrih praks je bilo predstavljenih tudi v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, v okviru katerega so nastala tudi priporočila za širjenje le-teh.

»Nadaljnje širjenje dobrih praks je pogojeno z ovirami oziroma ozkimi grli, hkrati pa se odpirajo priložnosti, ki bodo na širitev dobrih praks vplivale spodbudno,« je ob današnji predstavitvi priporočil projekta povedala direktorica Umanotere Vida Ogorelec. Priporočila so namenjena odločevalcem, ki z njihovo pomočjo lahko vzpostavljajo pogoje za prehod v nizkoogljično družbo. Projekt, ki ga izvaja Umanotera, je ena izmed akcij v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin je poudarila, da za iskanje rešitev iz trenutne krize potrebujemo nov model gospodarstva. »Cilj Evropske unije je do leta 2050 doseči trajnostno družbo. Za dosego tega cilja pa sta bistvena dva dejavnika: usklajena prizadevanja in takojšen začetek procesa,« je dejala Goršek Mencinova. Ob tem je izpostavila projekte, kot je Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki predstavlja pravi korak k oblikovanju drugačnega družbenega in gospodarskega okvira.

Priporočila projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse so bila oblikovana na podlagi izvedenih predstavitev dobrih praks ter prispevkov strokovnih sodelavcev. Namenjena so multiplikaciji in vzpostavitvi mreže za nadaljnje širjenje dobrih praks. Pripravljena so za sedem prednostnih področij projekta (energetika, trajnostna mobilnost, ekološko kmetovanje, trajnostni razvoj podeželja, vrednostna veriga lesa, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe) in tri ravni – nacionalna, regionalna in lokalna.

Soavtorica Priporočil Renata Karba iz Umanotere je izpostavila vsem področjem skupna naslednja krovna priporočila: (1) oblikovanje jasne strategije za razvoj, sektorskih strategij in izvedbenih aktov, (2) prestrukturiranje gospodarstva - državne investicije, davčna politika, subvencije, (3) prilagoditev vsebin v procesih izobraževanja in osveščanja ter (4)povezovanje in iskanje sinergij.

Direktorica Umanotere Vida Ogorelec je ob predstavitvi priporočil izpostavila tudi aktualno dogajanje tega poletja v svetu in Sloveniji, ki še posebej upravičuje nujnost širjenja in multiplikacije dobrih praks – rekordna minimalna površina arktičnega ledu (dosežena prav v teh dneh), vse več ekstremnih vremenskih dogodkov in rekordna suša. Ob tem je poudarila, da za multiplikacijo dobrih praks sicer obstajajo ozka grla, a tudi številne priložnosti. Med slednjimi je omenila naraščajoče cene surovin in energentov, oblikovanje nove finančne perspektive EU 2014 – 2020, usmerjanje gospodarskih panog v zeleno poslovanje, rastočo ozaveščenost odločevalcev in naravne danosti Slovenije.

Umanotera je predstavila tudi serijo kratkih animiranih filmov, ki na razumljiv in zabaven način predstavljajo izbrane dobre prakse po posameznih področjih.

Filmi so objavljeni na http://www.slovenija-co2.si/index.php/animacije.

Priporočila na http://www.slovenija-co2.si/upload/slovenija-znizuje-co2-dobre%20prakse-priporocila.pdf

Priporočila po deležnikih

Katalog dobrih praks 2012 na http://www.slovenija-co2.si/upload/katalog-dobre-prakse-2012-isbn.pdf

VEČ INFORMACIJ: Karmen Kogoj Ogris, 031 540 534, karmen@umanotera.org