NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Izvor človeštva - Najstarejši fosili človeka v Evropi   
    nedelja, 18. december 2011 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Znanstveniki so prepričani, da fosili, ki so jih nedavno našli v neki medvedji votlini v Karpatih v Romuniji, predstavljajo najstarejše ostanke modernih ljudi v Evropi.

    Eden izmed najdenih predmetov, in sicer čeljust odraslega moškega, naj bi segala celo v obdobje izpred 34.000 do 36.000 let. Druge predmete, ki vključujejo tudi obrazno kost najstnika, sicer še testirajo, vendar strokovnjaki menijo, da spada v približno enako obdobje kot čeljust.

    Tako se najdba uvršča v obdobje prazgodovine, ko naj bi moderni ljudje delili kontinent z neandertalci, svojimi sedaj že dolgo časa izumrlimi sorodniki. Pravzaprav so raziskovalci prepričani, da najdba nakazuje na določeno stopnjo križanja, ki je najverjetneje rezultat križanja med ljudmi in neandertalci.

    Takšne ugotovitve so sprožile vročo debato med znanstveniki, večina izmed njih namreč meni, da najverjetneje ni prišlo do križanja vrst oziroma je prihajalo precej redko. Ti znanstveniki so izpostavili z analizami DNK potrjeno dejstvo, da je vrsta neandertalcev prispevala le zelo malo ali skoraj nič genov k današnji genski zasnovi ljudi.

    Vendar nove najdbe nakazujejo na povsem drugačno pot razvoja. Strokovnjaki, ki so popolnoma prepričani, da gre za vrsto homo sapiens, so povedali, da je pri najdbi mogoče opaziti nekatere zelo primitivne značilnosti; ena izmed njih je na primer izredno dolgi kočniki.

    Profesorica antropologije na Univerzi Washington Mary Hemenway, ena izmed raziskovalk, meni, da je najboljše pojasnilo za to prav križanje vrst. "Med širjenjem populacije z afriške celine so se ljudje najverjetneje križali z lokalno populacijo arhaičnih ljudi, torej tudi z neandertalci," je dejala in dodala: "Izkazalo se je, da so bili zgodnji moderni Evropejci precej manj moderni, kot smo menili. Še več, ta pomembna človeška evolucija se je pričela še preden so se naselili na področju Evrope in Azije."

    Trenutno najpopularnejši fosili, ki pričajo o odkrivanju modernih ljudi, nakazujejo, da so se v obdobju zadnjih 200.000 let moderni ljudje pojavili v Afriki. Od tod naj bi se vrsta homo sapiens razširila po vsem svetu in nadomestila vse druge ljudem podobne vrste, vključno z neandertalci.

    Nekatere molekularne analize so ovrgle vsako možnost, da bi se križanje kdaj koli zgodilo, nakazujejo pa na dejstvo, da je naš zadnji skupni prednik obstajal, še preden se je vrsta neandertalcev sploh razvila. Problem je le ta, da za potrditev takšne teorije v Evropi obstaja premalo primerkov.

    Do sedaj najstarejši najdeni ostanki modernih ljudi v Evropi segajo v obdobje pred približno 30.000 leti. Junija letos pa je skupina znanstvenikov poročala o do sedaj najstarejši fosilni najdbi modernih ljudi na svetu. Lobanje, ki so jih našli v okolici Herta v Etiopiji, naj bi bile stare vsaj 160.000 let.

    Vir: svarog.org

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • svarog.org
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Izvor človeštva - Najstarejši fosili človeka v Evropi | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,43 seconds