Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Izvor-Clovestva-Fosili-Clovek-Evropa

Izvor človeštva - Najstarejši fosili človeka v Evropi nedelja, 18. december 2011 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Znanstveniki so prepričani, da fosili, ki so jih nedavno našli v neki medvedji votlini v Karpatih v Romuniji, predstavljajo najstarejše ostanke modernih ljudi v Evropi. Eden izmed najdenih predmetov, in sicer čeljust odraslega moškega, naj bi segala celo v obdobje izpred 34.000 do 36.000 let. Druge predmete, ki vključujejo tudi obrazno kost najstnika, sicer še testirajo, vendar strokovnjaki menijo, da spada v približno enako obdobje kot čeljust. Tako se najdba uvršča v obdobje prazgodovine, ko naj bi moderni ljudje delili kontinent z neandertalci, svojimi sedaj že dolgo časa izumrlimi sorodniki. Pravzaprav so raziskovalci prepričani, da najdba nakazuje na določeno stopnjo križanja, ki je najverjetneje rezultat križanja med ljudmi in neandertalci. Takšne ugotovitve so sprožile vročo debato med znanstveniki, večina izmed njih namreč meni, da najverjetneje ni prišlo do križanja vrst oziroma je prihajalo precej redko. Ti znanstveniki so izpostavili z analizami DNK potrjeno dejstvo, da je vrsta neandertalcev prispevala le zelo malo ali skoraj nič genov k današnji genski zasnovi ljudi. Vendar nove najdbe nakazujejo na povsem drugačno pot razvoja. Strokovnjaki, ki so popolnoma prepričani, da gre za vrsto homo sapiens, so povedali, da je pri najdbi mogoče opaziti nekatere zelo primitivne značilnosti; ena izmed njih je na primer izredno dolgi kočniki. Profesorica antropologije na Univerzi Washington Mary Hemenway, ena izmed raziskovalk, meni, da je najboljše pojasnilo za to prav križanje vrst. "Med širjenjem populacije z afriške celine so se ljudje najverjetneje križali z lokalno populacijo arhaičnih ljudi, torej tudi z neandertalci," je dejala in dodala: "Izkazalo se je, da so bili zgodnji moderni Evropejci precej manj moderni, kot smo menili. Še več, ta pomembna človeška evolucija se je pričela še preden so se naselili na področju Evrope in Azije." Trenutno najpopularnejši fosili, ki pričajo o odkrivanju modernih ljudi, nakazujejo, da so se v obdobju zadnjih 200.000 let moderni ljudje pojavili v Afriki. Od tod naj bi se vrsta homo sapiens razširila po vsem svetu in nadomestila vse druge ljudem podobne vrste, vključno z neandertalci. Nekatere molekularne analize so ovrgle vsako možnost, da bi se križanje kdaj koli zgodilo, nakazujejo pa na dejstvo, da je naš zadnji skupni prednik obstajal, še preden se je vrsta neandertalcev sploh razvila. Problem je le ta, da za potrditev takšne teorije v Evropi obstaja premalo primerkov. Do sedaj najstarejši najdeni ostanki modernih ljudi v Evropi segajo v obdobje pred približno 30.000 leti. Junija letos pa je skupina znanstvenikov poročala o do sedaj najstarejši fosilni najdbi modernih ljudi na svetu. Lobanje, ki so jih našli v okolici Herta v Etiopiji, naj bi bile stare vsaj 160.000 let. Vir: svarog.org Komentarji (0) www.pozitivke.net