Imamo priložnost, da dobimo uravnotežen proračun, z instrumenti za spodbujanje rasti na eni strani in za solidarnost na drugi, pravi Janusz Lewandowski, evropski komisar za proračun in finančno načrtovanje.

EUekspres: Voditelji članic EU so dosegli dogovor o novem finančnem okviru (MFF). Pogajanja so bili dolgotrajna – zakaj so trajala tako dolgo?

Janusz Lewandowski: Ta pogajanja so bila zelo pomembna, saj so voditelji določili usmeritve EU za prihodnjih sedem let, zato sem vesel, da so si vzeli toliko časa. Toda kot zmeraj, ko mora 27 prijateljev doseči soglasje o nečem, četudi je to nekaj tako prozaičnega, kot je izbira filma za ogled v kinu, je potreben čas, da uskladijo različne, pogosto nasprotujoče si želje in zagotovijo, da so na koncu vsi zadovoljni.

Za pogajanja o večletnem finančnem okviru je običajno, da so trda, kompleksna in dolga, nenazadnje se voditelji pogajajo o političnih prioritetah Evrope za prihodnjih sedem let in se dotaknejo tako rekoč vsega, kar bo EU počela v prihodnjih sedmih letih. V pogovorih z voditelji sem dobil vtis, da ne razmišljajo vsi o Evropi kot celoti, ampak imajo ožji, nacionalni pogled, zato je bilo še težje doseči dogovor. Dejal sem jim, in to bi zdaj rad ponovil, da so z močnejšo EU vsi zmagovalci. To je dejansko proračun za državljane EU, evropske študente, raziskovalce, regije ter srednja in mala podjetja.

EUekspres: Voditelji članic EU so zmanjšali proračun EU – kaj to pomeni za delo Evropske komisije?

Janusz Lewandowski: Očitno je, da to ni proračun, ki smo si ga v Komisiji želeli. A za zmanjšanje je več razlogov: več članic EU se sooča z velikimi gospodarskimi težavami. Tudi Slovenci jih lahko občutijo doma: brezposelnost raste, gospodarska rast je šibka, veliko podjetij ima težave. Evropska komisija je predložila ambiciozen proračun, ki je temeljil na zamrznitvi sredstev glede na leto 2013 in bi pripomogel k reševanju zdajšnjih gospodarskih težav.

Dogovor držav članic je manj ambiciozen, a je kljub temu lahko pomemben katalizator za rast in delovna mesta, saj bo na voljo več denarja za vseevropske programe za raziskave, inovacije, izobraževanje in čezmejno infrastrukturo. Tudi za financiranje slovenskih regij in podjetij je na voljo spodoben znesek sredstev. Za novo pobudo za zaposlovanje mladih je na voljo šest milijard evrov.

EUekspres: Za katere programe bodo na voljo dodatni viri?

Janusz Lewandowski: Ljudje pogosto pozabijo, da je dogovor voditeljev le prvi polčas. Zdaj na prizorišče prihaja Evropski parlament, zato še ni mogoče reči, kakšen bo končni dogovor. Veseli pa me, da so eden od največjih »zmagovalcev« skladi, ki pomagajo k povečevanju konkurenčnosti, ustvarjajo delovna mesta ter pomagajo srednjim in malim podjetjem. To je znak, da je proračun sodoben in je lahko zdravilo za mnoge evropske glavobole.

Kljub temu EU ni pozabila na slovenske kmete in manj razvite regije. Imamo priložnost, da dobimo uravnotežen proračun, z instrumenti za spodbujanje rasti na eni strani in solidarnostjo na drugi strani. Menim, da države, ki imajo komunistično preteklost, kot sta Slovenija in Poljska, od koder prihajam sam, razumejo, kaj pomeni in kako pomembna je solidarnost. V tem smislu smo z rezultatom vrha EU vsi lahko zadovoljni.

To je dejansko proračun za državljane EU, evropske študente, raziskovalce, regije ter srednja in mala podjetja.

EUekspres: Bo Slovenija v obdobju od leta 2014 do 2020 ostala neto prejemnica sredstev iz proračuna EU?

Janusz Lewandowski: Kot sem že povedal, še ne vemo, kakšen bo končni dogovor, toda Slovenija je kljub velikemu napredku v zadnjih desetih letih še vedno revnejša od veliko zahodnoevropskih držav. Tudi če na proračun EU ne gledamo samo z ozkega nacionalnega vidika, bodo nakazila v Slovenijo brez težav presegla njen prispevek v proračun EU.

To pomeni, da boste imeli denar na voljo, od vas pa bo odvisno, ali ga boste porabili pametno in učinkovito. Slovenija se mora na primer še naučiti bolje uporabljati sredstva iz kohezijskih skladov za javne investicije. Priložnosti so na voljo, upam, da jih boste znali izkoristiti.

EUekspres: Eden od mitov o proračunu EU je, da je velikanski in se še povečuje. S katerimi dejstvi je mogoče skeptikom dokazati, da nimajo prav?

Janusz Lewandowski: To je ena od največjih zmot. Celoten proračun EU ustreza višini enega odstotka bruto nacionalnega proizvoda EU, kar pomeni, da je dejansko precej majhen. Tudi države članice, ki so največje neto plačnice, plačajo v proračun EU zelo malo, v nekaterih primerih je njihovo plačilo enako znesku, ki ga namenijo za gasilce. Povedati je treba, da govorimo o proračunu za 500 milijonov Evropejcev. Pomembno je spomniti, da je 94 odstotkov sredstev iz proračuna EU namenjenih različnim upravičencem: študentom, raziskovalcem in drugim. V obdobju od leta 2000 do 2010 so se nacionalni proračuni držav članic povečali za 62 odstotkov, proračun EU pa za 38 odstotkov!

Ob tem tudi ne smemo pozabiti, da države članice nalagajo EU vedno nove obveznosti, recimo na področju energetike, priseljevanja, nadzora nacionalnih proračunov, nadzora bank. Vse so potrdile pridružitev novih držav, med katerimi večina prejema veliko sredstev za kmetijstvo in kohezijo. Če povem z drugimi besedami, ne morete zahtevati več hrane, boljšo hrano z več natakarji v sobi, hkrati pa pričakovati nižji račun!

EUekspres: Nekatere države članice in tudi nekateri državljani EU menijo, da se preveč denarja porabi za evropsko javno upravo. Zaradi tega vtisa so prepričani, da bi morali proračun EU še bolj oklestiti. Ali je manjši proračun prava rešitev?

Janusz Lewandowski: To je še eden od številnih mitov o EU, ki je žal zelo zakoreninjen po vsej Evropi. Toda gola dejstva kažejo, da upravni stroški, torej stroški delovanja EU, pomenijo približno šest odstotkov celotnega proračuna EU. Torej šest odstotkov proračuna, ki je že tako zelo majhen glede na bogastvo EU: je to res preveč? Previsoko plačilo za nekaj, kar koristi 500 milijonom Evropejcev?

Tudi če na proračun EU ne gledamo samo z ozkega nacionalnega vidika, bodo nakazila v Slovenijo brez težav presegla njen prispevek v proračun EU. To pomeni, da boste imeli denar na voljo, od vas pa bo odvisno, ali ga boste porabili pametno in učinkovito.

Ob nedavnem škandalu s konjskim mesom so se mediji v prvih odzivih takoj spraševali, ali ne bi mogla Evropa storiti več za boljšo zaščito evropskih kupcev. Preprosto je torej reči, da bi morali upravne stroške znižati, v resnici pa večina držav članic in vse več državljanov pričakuje in želi, da bi EU bolje reševala današnje težave, ki so pogosto čezmejne. Onesnaževanje, energija, bančne dejavnosti in potrošniško blago ne poznajo državnih meja – urejati jih je treba na ravni EU. Za to pa potrebujemo ustrezne človeške in finančne vire. A kljub temu bomo število zaposlenih v prihodnjih petih letih zmanjšali za pet odstotkov.

Če se ne bo nič spremenilo, bomo morali narediti več z manj sredstvi, kar bo nov preizkus za EU. Vendar ostajam pozitiven in menim, da bo s pomočjo Evropskega parlamenta obdobje 2014–2020 dobro za Evropo in da bomo premagali krizo ter v prihodnost zopet zrli z več optimizma.

Vir: www.ec.europa.eu/slovenija/