V zadnjih letih beležimo hitre in občutne globalne spremembe. Minulo obdobje komunizma, socializma in seksualne revolucije je družbo držala v stanju prešernega pričakovanja lepše in mirneje prihodnosti. Ljudje so slepo zaupali družbenim sistemom, ki naj bi poskrbel za potrebe vsakogar, brez da bi se bilo posamezniku potrebno naprezati z razmišljanjem in skrbjo za prihajajoče obdobje.
Ljudje za krmilom sistemov so pod pritiskom sebičnih interesov množice pričeli posamezniku zagotavljati zgledno mero materialnega blagostanja in preskbljenostjo z vsem potrebnim. Nikogar ni brigalo, od kod in za kakšno ceno je kaj prišlo, le da so bili želodci polni, hiše razsvetljene, tople in opremljene s sodobnim pohištvom, na parkirišču pa najmodernejši avto. Celo vedoželjnost je bilo moč potešiti z instantnimi informacijskimi kanali kot so časopis, radio in televizija.
Takšno sebično ravnanje je pripeljalo do mnogih represij, vojn ter izkoriščanja naravnih in človeških virov. Po sesutju socialnih sistemov se je pokazalo razdejanje, ki so ga vodilne osebe dotlej skrbno skrivale pred očmi množice. Sanje so se razblinile, padec na trdna tla je bil za marsikoga silno boleč. Skrb za osebno blaginjo je sedaj, bolj kot kadar koli prej, na ramenih posameznika, boj pa preživetje pa postaja že prava nočna mora.
Informacijska družba in ekonomska globalizacija sta razkrinkala mehanizme delovanje monetarnega sistema. Državne meje so postale odprte, povečala se je ranljivost in negotovost. Ritem življenja postaja vse hitrejši, večajo se ekonomske razlike, nasičenost in preobjedenost pa vplivajo na brezdušen družbeni odnos. Mladina nima zagotovljene varne perspektive za prihodnost, rodnost pa se vztrajno zmanjšuje.
Terorizem, ki je močno zarezal v samo srce Amerike, potresi in poplave, naftna in plinska kriza, lakota v revnih državah, gospodarske vojne, in vse večja energijska potrošnja z brezbrižnim onesnaževanjem okolja, terjajo od nas močno večjo odgovornost! Posameznik se sedaj z nevednostjo ne more dolgo časa skrivati niti v večjih delovnih organizacijah. Zajamčene stabilnosti ni več, kajti konkurenca je sedaj postala vsa globalna ekonomija.
Z vsako odločitvijo, ki zadeva potrošnjo energije; nafte, plina, elektrike, posameznik prispeva k vojnam in katastrofam po svetu. Vsak izdelek, ki ga nepremišljeno kupiš na trgu, pripomore k večanju ekonomskih razlik, revščine in onesnaženosti po celem svetu. Nujno je potrebna globoka sprememba, alternativni in lokalni viri energije, zmanjšanje potrošnje, večja skromnost, osebna askeza in sočutje do vseh živih bitij. In prav vsak posameznik bo moral zavestno delati na vseh področjih svojega življenja.
Anže Rozman | info@rozman.org
|
Globalna odgovornost
Prispeval/a: ivangop dne četrtek, 2. februar 2006 @ 10:33 CET
Poglejte avtomobili,ki so RAK rana našega OKOLJA.Vsak hoče imeti eden ali dva avta,parkirana najraje pod svojim oknom pred Blokom.Parkirišča,ki so seveda polna v NASELJIH so na periferiji prazna.Hočejo pa še tisto malo zelenja ki je v stanovankskih naseljih spremeniti v BETONSKO ASFALTNO džunglo.Treba se BO POTRUDITI IN ITI PEŠ DO PARKIRIŠČA ZUNAJ,ne bo druge rešitve.Vsak pa vidi drugega kako dela,pa čeprav narobe dela,zakaj ga posnemamo.V GLAVI JE POTREBNO SPREMENITI VSE.Jaz bom delal ekološko zavedno,ne glede ali drug dela prav ali ne.V svoji GLAVI moraš imeti VIZIJO oz.BITI OZAVEŠČEN, kaj je prav in tudi tako postopati.
Tudi ODPADKI so velik problem,najraje vržemo vse skozi okno ali pa kar tako puščamo vse naokoli.Če veš da to ni prav ,delaj tako da bo POČIŠČENO,da ne boš puščal odpadkov kjerkoli ampak tam kamor spadajo.
Pasji dreki,PROSIM če imaš PSA,saj je tvoj,POČISTI ZA SABO oz. za lastnim PSOM,kajti pes nima PAMETI,zato jo imaš pa TI ĆLOVEK.Izgleda,da jo imajo lastniki psov še manj KOT PES.
Počistii moramov svojih GLAVAH in resnično VIDETI NARAVO ČISTO in tudi s svojimi dejanji in zgledi,ter opominjajnem,vzgojo v ŠOLAH o OHRANJANJU in vzdržebanju le te.V šole uvesti predmet ČISTA NARAVA in tudi obvezno uvesti VRT v katerem bodo učenci z učitelji vzgajali sebe o SOŽITJU Z NARAVO:
Globalna odgovornost
Prispeval/a: sim0n dne četrtek, 2. februar 2006 @ 15:39 CET