So slovenska podjetja dovolj tehnološko in kadrovsko usposobljena za prijave na evropske razpise? 

Ja, seveda so. Sodelovali smo že z mnogimi tujimi podjetji, ki imajo prednost predvsem zato, ker prihajajo iz pomembnejših članic Unije ali pa so povezana z zvenečimi imeni, pa je njihova kvaliteta mnogo slabša. Slovenska podjetja lahko ponudijo marsikaj, od tehnologije do razvojnih kompetenc, imamo nekaj zelo visoko usposobljenih razvojnih skupin, ki pokrivajo različne tematike.

Vsekakor pa obstaja problem slovenske poslovne mentalitete. Raziskovalni projekti so namreč projekti z visoko stopnjo tveganja in je zato prevzemanje tveganja nuja. Če podjetje na razpisu OP ne uspe, ni to v evropskem prostoru nič nenavadnega. Razlika med nami in ostalimi je le v tem, da drugje zaradi neuspeha nisi ožigosan kot »luzer«.

IJS je zgodba o uspehu na tem področju, ste edini v Sloveniji ali bi lahko izpostavili še koga? 

Vsekakor so to večje raziskovalne organizacije ter univerze. Obstaja tudi že kar nekaj podjetij, ki jim je uspel prodor do pomembnih projektov OP, kot na primer podjetja Xlab, Thyia Tehnologije, Slovenski Avtomobilski Grozd, NUK in še kdo.

Koliko možnosti imajo slovenska podjetja in raziskovalne organizacije za uspeh na teh razpisih, je dejavnik res samo kvaliteta?

Dejavnikov uspeha je seveda več. Najpomembnejši so seveda kompetence, ki jih podjetje prinaša v projekt, operativna moč, odzivnost, predvsem pa entuziazem in želja po presežkih.

Bi bi priporočali podjetnikom, da se prijavijo, in kateri so vaši nasveti tistim, ki razmišljajo o prijavi?

Vsekakor se splača. Zaradi več dejavnikov. Najpomembnejši je še vedno povezovanje interesov, kompetenc in trgov. Vzporedno s projekti se velikokrat dogaja, da podjetja sklepajo poslovne dogovore ena na ena. Z dobrimi rezultati se podjetje promovira v širšem prostoru in začnejo se odpirati vrata do velikih poslov.

Obstaja nekaj osnovnih nenapisanih pravil, ki smo se jih skozi vsa ta leta sodelovanja naučili. Tukaj bi omenil samo nekaj najpomembnejših:

(1) Ne pristopajte k projektu samo zaradi projekta samega. Če vsebina projekta ne sledi strategiji podjetja, je bolje, da ga ne lotite. EU vam namreč povrne 75 odstotkov stroškov in če rezultatov projekta ne morete uporabiti v poslovne namene, ste izgubili čas, denar in živce.

(2) Prodajajte lastne kompetence in ne »blefirajte« z izjavami, da znate vse. To kaže na resnost pristopa. Na OP projektih lahko uspete, lahko si pa zelo hitro »umažete ime«.

(3) Bodite inovativni, prihajajte z novimi idejami in predvsem poskušajte v projektu narediti več, kot ste obljubili.

(4) Če ste novinec v OP cirkusu, se raje priključite projektu, kjer poznate vsaj enega partnerja z izkušnjami, in prevzemite manjšo vlogo. Najprej se je treba naučiti, kako vse deluje.

(5) Prijavo projekta pišete samo za evalvatorje. Ne pišite doktorske disertacije ali poslovnega načrta, ne pišite prijave zase, ker vas ne bodo razumeli. Evalvator projekta ocenjuje projekt na osnovi tega, kar v dokumentu piše, ne pa na osnovi tega, kar mislite, da bi moral vedeti.

Vir: www.euekspres.eu