|  Večletni finančni okvir ni sedemletni proračun Evropske unije. Je dogovorjena osnova, na kateri temeljijo letni proračuni EU, in odseva politične zaveze in dogovore članic. Prav zato ima finančne, a tudi pomembne politične razsežnosti.
Večletni finančni okvir 2014-2020, za katerega so se na nedavnem vrhu Evropskega sveta 7. in 8. februarja 2013 v Bruslju dogovorili voditelji članic EU, je načrt, v katerem so določeni najvišji letni zneski (zgornje meje) za odhodke EU kot celote in okviri za glavne kategorije odhodkov (po razdelkih).
Za obdobje od leta 2014 do 2020 so voditelji članic EU znesek za obveznosti določili v višini 960 milijard evrov, kar ustreza ravni enega odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) Evropske unije, znesek za plačila pa v višini 908 milijard evrov. Če bo ta dogovor obveljal, bo proračun EU prvič manjši od predhodnega, kar je odsev javnofinančnih težav držav članic.
Kako so razdeljeni odhodki?
Odhodki so določeni kot obveznosti in kot plačila – »obveznosti« so znesek, ki določa, v kolikšni vrednosti je mogoče objaviti javne razpise in skleniti pogodbe za razdelitev evropskih sredstev, »plačila« pa znesek, ki ga ima Evropska komisija na voljo za plačilo dejanskih računov. Znesek za plačila je tako vedno nižji od zneska za obveznosti.
Za nov večletni finančni okvir v obdobju od leta 2014 do 2020 so voditelji predvideli 37 odstotkov več sredstev za raziskave, inovacije, izobraževanje, kot jih je na voljo v veljavnem večletnem finančnem okviru (2007 – 2013). Za nov instrument za povezovanje Evrope so namenili 29,3 milijarde evrov, kar je 50 odstotkov več, kot je v veljavni finančni perspektivi na voljo za gradnjo energetske, prometne in telekomunikacijske infrastrukture. Manj sredstev pa je na voljo za kmetijsko in kohezijsko politiko.
Ta dogovor mora potrditi še Evropski parlament. Da bo novi večletni finančni okvir 1. januarja 2014 mogoče začeti uresničevati, pa je po potrditvi s strani Evropskega parlamenta treba sprejeti še približno 75 zakonodajnih aktov o posameznih programih.
Predsednika o večletnem finančnem okviru
Predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy je dejal, da dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje od leta 2014 do 2020 za nikogar ni popoln, hkrati pa je v njem za vsakogar veliko. Meni, da to ni kakršenkoli proračun, ampak proračun za prihodnost.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso prav tako meni, da je dogovor največ, kar je bilo mogoče uskladiti za soglasno potrditev, in hkrati poudaril, da je dogovorjena vsota manjša od želenih sredstev za politike in ukrepe EU v prihodnjih letih.
Ključne prednostne naloge EU so:
- Konkurenčnost za rast in delovna mesta
Pod naslovom Konkurenčnost za rast in delovna mesta so predvidena sredstva za raziskave, inovacije in tehnološki razvoj, sredstva za podporo malim in srednjim podjetjem ter sredstva za izobraževanje – voditelji so odločili, da obveznosti za to kategorijo odhodkov v prihodnjih sedmih letih ne smejo preseči 125,6 milijarde evrov.
Ključna programa, na podlagi katerih bo Evropska komisija objavljala javne razpise za delitev teh sredstev, bosta program za raziskave Obzorje 2020 (naslednik Sedmega okvirnega programa) in progam za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport Erasmus za vse. Sredstva za omenjena programa se v tem obdobju povečujejo. Za spodbujanje inovacij v majhnih in srednjih podjetjih pa bodo na voljo evropska sredstva v okviru novega Programa za konkurenčnost podjetij in majhna in srednja podjetja COSME.
V Evropskem socialnem skladu bo 2,5 milijarde evrov na voljo za pomoč najbolj ogroženim skupinam prebivalstva.
- Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija
V tem delu so predvidena sredstva za razvoj regij, ki jih ponavadi označujemo kot sredstva kohezijskega sklada in strukturnih skladov – za ta namen so voditelji za prihodnjih sedem let namenili 325,1 milijarde evrov. Od tega so v strukturnih skladih za manj razvite regije, med katerimi je tudi Vzhodna Slovenija, namenili 164,2 milijarde evrov, za regije v prehodu, med katerimi je Zahodna Slovenija, pa 31,6 milijarde evrov. Postavko za razvitejše regije so v strukturnih skladih omejili na 49,4 milijarde evrov. Za kohezijski sklad, iz katerega manj razvite članice EU, med katerimi je tudi Slovenija, dobivajo evropska sredstva za večje projekte s področja okolja in prometa, je predvidenih 66,3 milijarde evrov.
V Evropskem socialnem skladu bo 2,5 milijarde evrov na voljo za pomoč najbolj ogroženim skupinam prebivalstva. Novost tega večletnega finančnega okvira je tudi pobuda za zaposlovanje mladih Priložnosti za mlade, za katero so voditelji namenili šest milijard evrov. Do teh sredstev bodo upravičene regije, kjer stopnja brezposelnosti mladih preseže 25 odstotkov.
Po novem Vzhodna in Zahodna Slovenija
Slovenija bo po novem razdeljena v dve statistični regiji, na Vzhodno Slovenijo, ki sodi med manj razvite evropske regije, in Zahodno Slovenijo, ki glede na to, da je presegla 75 odstotkov povprečja BDP na prebivalca v EU-27, sodi med razvite regije. Da pa se ji ne bi takoj preveč znižala kohezijska sredstva, bo Zahodna Slovenija v obdobju od leta 2014 do 2020 imela status prehodne regije. Na podlagi tega ji pripada vsaj 60 odstotkov kohezijskih sredstev, ki jih na leto v povprečju prejema v obdobju od leta 2007 do 2013.
Vzhodna Slovenija bo imela za hitrejši razvoj na voljo dodatnih 75 milijonov evrov. Ta dodatek je eden od tako imenovanih »bonbončkov«, ki si jih v okviru pogajanj izborijo države članice, da lahko potrdijo kompromisni predlog za večletni finančni okvir. Ker je Slovenija želela dobiti čim več sredstev za kohezijsko politiko, je zanjo dobila »bonbonček«.
- Trajnostna rast: Naravni viri
Sredstva za kmetijstvo, razvoj podeželja, varovanje okolja in boj zoper podnebne spremembe so predvidena pod naslovom Trajnostna rast: Naravni viri. Za to kategorijo odhodkov so voditelji predvideli 373,1 milijarde evrov, od tega 277,8 milijarde evrov za neposredna plačila kmetom in tržne intervencije ob morebitnih krizah. Za razvoj podeželja bo na voljo 84,9 milijarde evrov.
Novost tega večletnega finančnega okvira je tudi pobuda za zaposlovanje mladih Priložnosti za mlade, za katero so voditelji namenili šest milijard evrov.
Za Varnost in državljanstvo so voditelji določili znesek 15,6 milijarde evrov. Ta sredstva bodo na voljo zlasti za ukrepe v zvezi z azilom in migracijami ter pobude na področjih varovanja zunanjih meja in notranje varnosti.
Predlog Komisije je bil ambicioznejši
Evropska komisija je junija 2011 pripravila precej ambicioznejši predlog za nov večletni finančni okvir 2014–2020. Za obveznosti je predlagala 1.025 milijard evrov ali 1,05 odstotka BND Evropske unije, za plačila pa 972,2 milijarde evrov ali en odstotek BND Evropske unije. V središče je umestila projekte, ki jim je mogoče s prednostnim financiranjem na ravni EU zagotoviti resnično dodano vrednost.
Zato je predlagala nov instrument za povezovanje Evrope, v okviru katerega bi se financirala gradnja energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Precej več denarja, kot je na voljo v veljavni finančni perspektivi za obdobje od leta 2007 do 2013, je v svojem predlogu namenila tudi raziskavam in inovacijam, za mlade in odpiranje delovnih mest zanje.
Vir: www.ec.europa.eu/slovenija/ |
NE ZAMUDITE
