Ob duševnem dnevu zdravja 2014
Duševno zdravje je poleg telesnega zdravja nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika in tudi družbe kot celote. Svetovna zdravstvena organizacija tako 10. oktobra že 22. obeleževala Svetovni dan duševnega zdravja. Letos  ga je posvetila starejšim, ki so z zdravstvenega vidika posebej ranljiva skupina, za katero je značilna večja obolevnost.

Tudi pred kratkim objavljena raziskava o stopnji družbene vključenosti ljudi z duševno motnjo v Evropi, ki sta jo izvedla Economist Intelligence Unit (EIU), enota podjetja The Economist Group, in podjetje Janssen prispeva k ozaveščanju o pomembnosti duševnega zdravja.

V raziskavi, ki je potekala v 28 državah članicah Evropske unije, na Norveškem in v Švici so ocenjevali, s kakšnimi težavami se pri vključevanju v družbo spoprijemajo ljudje z duševno motnjo. Pokazalo se je, da je potrebnih več podatkov in denarja ter višja osredotočenost na zaposlovanje, nujnih za kakovostnejše življenje ljudi, ki se soočajo z duševnimi motnjami.

Najbolj izrazito je pomanjkanje zdravstvene nege med tistimi, ki imajo duševno motnjo, in tistimi, ki so primerno zdravljeni. Vsako leto v EU trpi za eno izmed duševnih motenj 165 milijonov ljudi, a le četrtina je obravnavanih in le desetina dobiva primerno zdravstveno obravnavo, je povedala Mary Baker, nekdanja predsednica Evropskega sveta za možgane (European Brain Council, EBC).

Slovenija na visokem drugem mestu glede dostopnosti do zdravstvenih storitev

Podporo, ki jo države zagotavljajo ljudem z duševno motnjo, so ocenili glede na različne kazalnike.

Raziskava je pokazala primere dobre prakse, vendar tudi dolgo pot, ki jo bo še treba prehoditi, da bodo ljudje z duševno motnjo dobili dovolj podpore in bodo res vključeni v svoje družbeno okolje.

Slovenija je na lestvici 30 držav uvrščena na deveto mesto. Visoko je ocenjena pri dostopnosti zdravstvenih storitev (drugo mesto), pri možnosti izobraževanja in zaposlovanja ter pri zmanjševanju stigme pa jo čaka še veliko dela.

Nujne izboljšave

Izkazalo se je, da se mora večina evropskih držav za izboljšanje družbene vključenosti ljudi z duševno motnjo osredotočiti na pet področij:

•  pridobitev boljših podatkov o zdravstvenih storitvah in izidih zdravljenja,

•  zagotovitev ustreznega financiranja programov na področju duševnega zdravja,

•  dokončanje desetletja stare naloge deinstitucionalizacije (prehod z bolnišnične obravnave na skupnostno),

•  osredotočenje na zahtevno nalogo zagotavljanja integracijskih storitev v skupnosti,

•  zagotavljanje možnosti zaposlovanja.

Izsledki raziskave so objavljeni v t. i. beli knjigi Duševno zdravje in družbena vključenost (White paper Mental health and integration; poročilo je dostopno na www.mentalhealthintegration.com).