| 
 | |||||||
 Ob duševnem dnevu zdravja 2014
Ob duševnem dnevu zdravja 2014
Duševno zdravje je poleg telesnega zdravja nujen  pogoj za uspešno delovanje posameznika in tudi družbe kot celote. Svetovna  zdravstvena organizacija tako 10. oktobra že 22. obeleževala Svetovni dan  duševnega zdravja. Letos  ga je posvetila  starejšim, ki so z zdravstvenega vidika posebej ranljiva skupina, za katero je  značilna večja obolevnost. 
  
  Tudi pred kratkim  objavljena raziskava o stopnji družbene vključenosti ljudi z duševno motnjo v  Evropi, ki sta jo izvedla Economist Intelligence Unit (EIU), enota podjetja The  Economist Group, in podjetje Janssen prispeva k ozaveščanju o pomembnosti  duševnega zdravja.
V raziskavi, ki  je potekala v 28 državah članicah Evropske unije, na Norveškem in v Švici so  ocenjevali, s kakšnimi težavami se pri vključevanju v družbo spoprijemajo  ljudje z duševno motnjo. Pokazalo se je, da je potrebnih več podatkov in denarja  ter višja osredotočenost na zaposlovanje, nujnih za kakovostnejše življenje ljudi,  ki se soočajo z duševnimi motnjami. 
  
  Najbolj izrazito je pomanjkanje zdravstvene nege med tistimi, ki imajo  duševno motnjo, in tistimi, ki so primerno zdravljeni. Vsako leto v EU trpi za  eno izmed duševnih motenj 165 milijonov ljudi, a le četrtina je obravnavanih in  le desetina dobiva primerno zdravstveno obravnavo, je povedala Mary  Baker, nekdanja predsednica Evropskega sveta za možgane (European Brain  Council, EBC).
  
  Slovenija na  visokem drugem mestu glede dostopnosti do zdravstvenih storitev
  
  Podporo, ki jo  države zagotavljajo ljudem z duševno motnjo, so ocenili glede na različne  kazalnike. 
  
  Raziskava je  pokazala primere dobre prakse, vendar tudi dolgo pot, ki jo bo še treba  prehoditi, da bodo ljudje z duševno motnjo dobili dovolj podpore in bodo res  vključeni v svoje družbeno okolje.
  
  Slovenija je na  lestvici 30 držav uvrščena na deveto mesto. Visoko je ocenjena pri dostopnosti  zdravstvenih storitev (drugo mesto), pri možnosti izobraževanja in zaposlovanja  ter pri zmanjševanju stigme pa jo čaka še veliko dela.
  
  Nujne izboljšave
  
  Izkazalo se je,  da se mora večina evropskih držav za izboljšanje družbene vključenosti ljudi z  duševno motnjo osredotočiti na pet področij:
  
•  pridobitev boljših podatkov o zdravstvenih  storitvah in izidih zdravljenja,
•  zagotovitev ustreznega financiranja programov  na področju duševnega  zdravja,
•  dokončanje desetletja stare naloge  deinstitucionalizacije (prehod z bolnišnične  obravnave na skupnostno),
•  osredotočenje na zahtevno nalogo  zagotavljanja integracijskih storitev v  skupnosti,
•  zagotavljanje možnosti zaposlovanja.
  
Izsledki raziskave so objavljeni v t. i. beli  knjigi Duševno zdravje in družbena vključenost (White paper Mental health and  integration; poročilo je dostopno na www.mentalhealthintegration.com).
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj: 
      www.pozitivke.net
        http://www.pozitivke.net/article.php/Evropa-Raziskava-Dusevno-Zdravje
| Domov |  | Powered By GeekLog |