Energetska sanacija stavb ima vrsto pozitivnih učinkov: dolgoročno zmanjšuje stroške bivanja, zmanjšuje izpuste CO2 in energetsko odvisnost.  Za Slovenijo predstavlja največjo priložnost za povečanje učinkovitosti rabe energije. Spodbudni so primeri, ko so se skupnosti odločile za sistematično vlaganje v programe energetske sanacije, programe povečanja energetske učinkovitosti in inovativne oblike financiranja, ki prinašajo pozitivne učinke in prihranke.

Tri dobre prakse na tem področju so spoznali udeleženci dogodka »Energetska sanacija: dobre prakse v lokalnih skupnostih - od obnove javnih in zasebnih stavb do celovitih sistemskih rešitev«. Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. Partnerja projekta sta bila tudi Skupnost občin Slovenije in spletni portal Energetika.net.

Investicije v učinkovito rabo energije imajo pomemben multiplikativni učinek, saj gre za delovno intenzivne investicije, ki predstavljajo priložnosti za številna delovna mesta v proizvodnji gradbenih materialov in elementov ter pri izvedbi del ob uporabi domačih materialov. Večja energetska učinkovitost je ključna pri doseganju evropskega cilja zmanjšanja celotne porabe primarne energije za 20 % do leta 2020.

Energetska prenova Bolnišnice Sežana je obsegala toplotno zaščito tal, fasad, podstrešja in zamenjavo oken. Posodobljeni so bili tudi sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Vgrajeni so bili visokoselektivni sprejemniki sončne energije in zalogovniki, toplotna črpalka in plinska kondenzacijska kotla. Objekt je hlajen z absorbcijskim sistemom s sončno energijo in toplotno črpalko. Izveden je bil centralni nadzorni sistem z monitoringom rabe energije.

Ocenjeno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je 160 ton/leto zaradi energetske sanacije in posodobljenih sistemov, 30 ton/leto zaradi zmanjšane rabe električne energije. Znižani so stroški delovanja, zmanjšana raba toplote je 829,2 MWh/leto in električne energije 55 MWh/leto. Boljše je ugodje bivanja za paciente in delovno okolje za zaposlene, kar prispeva k potencialu za krajše ležalne dobe.

Integralna energetska prenova sistema oskrbe s toploto in stavb v stanovanjskem naselju Planina v Kranju je obsegala zamenjavo kotlov na ekstra lahko kurilno olje s kotli na zemeljski plin, vgradnjo sistema za soproizvodnjo toplote in električne energije, sanacijo razvodnega omrežja in 59 toplotnih postaj ter postopno obnovo vseh stanovanjskih objektov. Tipičen ukrep je bila toplotna izolacija fasade in podstrešja ter zamenjava oken. Vgrajen je bil sistem daljinskega nadzora vseh toplotnih postaj.

Sistem je bil obnovljen na pobudo Civilne iniciative Ogrevanje za Planino. Vzporedno je bil ustanovljen konzorcij Soenergija d.o.o. (Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne, Domplan, Petrol), ki je pogodbeno financiral obnovo kotlovnice in soproizvodnje.  Vgradnja delilnikov toplote je potekala od leta 2008 in bila zaključena v letu 2012. Učinek tega ukrepa je zmanjšanje rabe toplote za 25,2%, kar pomeni zmanjšanje specifične rabe energije iz 147 kWh/m2/leto na 106 kWh/m2/leto oziroma zmanjšanje izpustov CO2 za 3.880 ton/leto. Stroški ogrevanja za uporabnike v letu 2012 so bili znižani za 253.120 evrov.

Tretja predstavljena dobra praksa je bila celovit energetski koncept nizozemske lokalne skupnosti Herleen. Na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v kraju so dobra praksa projekti:

• uporaba rudniških vod za ogrevanje in hlajenje stavb v mestnem jedru
• zanimiv in edini sistem na Nizozemskem, s katerim s pomočjo turbine, ki jo poganjajo odpadne vode, proizvajajo električno energijo
• sistem subvencij, ki jih podeljuje lokalna skupnost za ukrepe URE in OVE
• uporaba sončne energije v javnih stavbah
• projekt »Podnebni ambasadorji«, v katerem sodeluje lokalno prebivalstvo s svojimi aktivnosti na področju URE in OVE s sprotnim spletnim prikazom zmanjšanja izpustov. Dosežki posameznikov se avtomatsko zbirajo in analizirajo na ravni lokalne skupnosti.

Pozitivni učinki so zmanjšanje izpustov zaradi večje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije. Zmanjšano je onesnaženje in izčrpavanje naravnih virov, poleg tega so sanirali opuščene rudniške rove.

Informacije: Karmen Kogoj Ogris, 031 540 534, 01 439 71, karmen@umanotera.org