NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

četrtek 17-okt
  • Festival novomedijske kulture Speculum Artium 2019

  • petek 18-okt
  • Izmenjevalnica #76 v Humanitarnem centru

  • sobota 19-okt
  • Čokoljana 2019
  • Srečanje z Bracom v Kopru

  • nedelja 20-okt
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 21-okt
  • Prof. dr. Svetlana Slapšak: Antični potopisi, turizem, spominki

  • torek 22-okt
  • Katja Simić:Prehranske navade

  • sreda 23-okt
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini
  • Srčna ustvarjalnica

  • četrtek 24-okt
  • Stripovska štafeta

  • petek 25-okt
  • Poezija Gregorja Strniše in Mile Kačič

  • sobota 26-okt
  • Plesna animacija z Društvom Vrtnica

  • nedelja 27-okt
  • 22. pohod po sledeh Soške fronte

  • ponedeljek 28-okt
  • Zmagovita ustvarjalnica

  • torek 29-okt
  • Delavnice Podobe mesta

  • sreda 30-okt
  • Čarovniško vilinska ustvarjalnica

  • četrtek 31-okt
  • Jesenski strašni B.O. FEjST

  • petek 01-nov
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 02-nov
  • Izmenjevalnica #42 v Tresorju

  • nedelja 03-nov
  • Novembrski izlet v Tivoli

  • ponedeljek 04-nov
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Velikonočni otok

  • torek 05-nov
  • Program alkalizacije-razkisanja v Termah Kulaši
  • Ustvarjamo iz nogavic - grelčki za roke in unikatna peresnica za v šolo

  • sreda 06-nov
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • četrtek 07-nov
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 08-nov
  • S pravljico okoli sveta

  • sobota 09-nov
  • Ljubljanska vinska pot - Martinovanje v Ljubljani

  • nedelja 10-nov
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 11-nov
  • Okusi Radol'ce

  • torek 12-nov
  • Zgodovina na krožniku: koruza

  • sreda 13-nov
  • Maribere: Idiot

  • četrtek 14-nov
  • Živa 2019, festival plesne ustvarjalnosti mladih

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Duhovna medicina!   
    ponedeljek, 29. julij 2019 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Naša sodobna družba, je družba, ki intenzivno išče smisel življenja. Vprašanja smisla življenja se lahko postavi čisto na filozofski ali pa na osebni ravni. Lahko se na filozofski ravni vprašamo čemu sploh svet in čemu konkretno naše življenje, naloge, trpljenje, sreča, meditacija, molitev?

    Problem smisla življenja je vprašanje smiselnosti vsega. Pri Aristotelu je to kar on razume moralno delovanje, ki je v blaženosti, v sreči. Doseže se, ko delamo dobro. Sv. Tomaž govori o zadnjem cilju vsega ustvarjenega kot o največjem dobru.

    Ta cilj ni nekaj na koncu vsega, ampak temelj, ki vse osmišlja in nosi. Po Kantu človek ne more biti sredstvo do cilja, ampak cilj sam, saj je po Kantu zaradi tega največje dobro in popolnost človeka v njegovi moralni osebnosti. Hegel vidi končni cilj zgodovine v razvoju moralne svobode. Pravo svobodo vidi v moralnosti.

    Temeljni smisel našega življenja pravzaprav najdemo v vsem kar obstoja, človek to lahko sprejme ali pa ne. V nas ljudeh obstaja temeljno zaupanje v smiselnost sveta in življenja. Človek se bolj nagiba k priznanju smisla kot pa zanikanju le-tega. V resnici je nemogoče živeti brez tega temeljnega zaupanja. Načeloma in univerzalno je ne mogoče, kajti to bi nam onemogočilo življenje. Tudi kadar človek zanika smisel življenja ga s tem priznava. Odločitev proti smislu življenja je možna samo psihološko, nikakor pa ne eksistencialno ali duhovno. Ne moreš zanikati nekaj kar ni.

    Z vprašanjem absolutno dobrega in absolutno zlega se je spraševal že Avguštin, menil je da obstaja princip absolutno dobrega in princip zla. Spraševal se je, kako to, da lahko absolutno dobro postane zlo. Kako je možno, da se človek v svoji svobodi odvrne celo od absolutno dobrega, od Stvarnika? Za Avguština je svoboda moralna svoboda, zmožnost moralnega delovanja. Frankl je prišel do uvida, da človek poseduje duhovno svobodo in to ne svobodo »od« nečesa, ampak svobodo«za« nekaj.

    Strah nam lahko zablokira psihično in vegetativno dimenzijo, vendar imamo duhovno svobodo se zoperstaviti se temu strahu. Človek navzlic temu strahu ostane svoboden. Ne moreš bežati od straha ali se radi njega odločat za dobro. Niti vzgoja ni odločilna, kajti vsakdo se v duhovni dimenziji lahko navzlic željam staršev odloča samostojno. Svoboda na duhovni ravni našega bivanja ne more biti nikoli vezana, ne-svobodna. Bit duha je vedno svoboda, pravi Hegel in Berdajev. Notranja svoboda človeka biva globlje od psihičnih in čustvenih doživljanj ter podzavesti. Na naši psihični ravni ta svoboda ne obstaja kot taka, vendar pa je duhovno možna in resnično v vsakem človeku obstaja. Ne smemo reducirati duhovno na psihično, ne mešati duha s psiho,kakor to dela determinizem( nauk, da je vse vnaprej določeno, torej ni proste volje), ki s tem briše svobodo.

    Dostojanstvo herojev in mučenikov je v njihovem zaupanju v duhovno dimenzijo in odločitev za vrednote, ki so nad psihosomatskim ter determiniranostjo. Ljudje, ki so bolni ali odvisni so za svoje zdravje ali bolezen sami odgovorni, oz. za svobodo ali odvisnost. Naše zdravje se ne more narediti neodvisno od človeka, še posebej ne psihično, dočim duhovno sploh ni mogoče. Tragedija psihosomatske medicine je, da bolnega človeka prehitro označijo za neozdravljivega. Vsak človek se sam z svojo odločitvijo rešuje v vsaki fazi svojega življenja. Primer mojega prijatelja: » Ustanovil sem d.o.o. in se lotil poslov. Usmerjal sem svojo energijo na posle, kateri bi meni in moji družini prinesli rešitev vseh eksistenčnih problemov življenja. Vzel sem kredit od banke za razvoj svoje dejavnosti in si kupil drag poslovni avtomobil, obiskoval sem vse moje prejšnje poslovne prijatelje in začel pisati velike ponudbe ter delati velike poslovne načrte. Toda posli na mojo tedanjo veliko žalost niso stekli. Medtem sem po nerodnosti razbil avto. V mislih sem že malce obupaval in sem že razmišljal od drugih poslih in ponudbah. Ni in ni šlo. Kriza se je povečevala. Poskusil sem vse, a nič se ni premaknilo tako kot sem si želel.

    Ko so se torej vsi moji načrti porušili, sem se na prigovarjanje prijatelja odločil, da sem začel vstajati zgodaj zjutraj in začel moliti. Najprej s namenom da me Bog reši ven iz te situacije. Nekaj dni, potem ko sem začel moliti se ni še nič kaj posebnega dogajalo, samo miren sem postajal(to pa je že prvi znak), rekel bi da je bila situacija navzven še težja. V taki molitveni situaciji nepotrpljenja sem se začel spraševati, zakaj je meni vse to potrebno, kdaj bo tega konec. S tem vprašanjem sem živel. Nekega jutra pa je skozi moje misli prišlo kot strela iz jasnega spoznanje. Ali bi jaz v resnici tako od srca molil da se mi ni vse to zgodilo? Opazil sem, da to ne sprašujem jaz sam sebe, ampak da me to sprašuje Bog. Občutil sem veliko radost ob tem uvidu. To je za mene bilo konec muke in začel sem se zahvaljevat za vse kar je bilo, za vse kar še pride. Svoboda je tu, sem si dejal. Nato pa so bariere začele hitro padati: posli so začeli prihajati sami od sebe, denar je prihajal. Danes mi dobro gre.«

    V tem primeru je šlo v resnici za preizkušnjo, za zaupanje, vero. Preizkušnje so naše lekcije. Zato se največ naučimo, kadar nam je najtežje. Potrebno je imeti vero. Vera je torej moč pozitivne ljubezni, ustvarjalnosti , dobrote in resnice. Zato, kdor veruje v resnico in v Boga, ta je vsemogočen, kdor ne veruje, postane slab. Bistvo naše eksistence je, da smo ustvarjeni in s tem odvisni od Stvarnika. Zaupanje ali vera je temelj za osvoboditev od vsakršne odvisnosti, bariere, bolezni in omejitve racia. Človek je snovno, psihično in duhovno bitje. Naša oseba je nosilec tega organizma ali duhovne strukture. Življenje je struktura, ki nam omogoča bivanje v vseh dimenzijah kot so to: vegetativna, psihična, čutna, duševna in duhovna. Vest v nas nam kaže na smisel našega življenja, v razlikovanju dobrega od zla, dočim nam naš intelekt omogoča sigurnost, v realnosti razlikovati resnico od laži.

    Struktura našega značaja nas usmerja na vrline in kreposti preko katerih se gradimo ter izpolnjujemo. Istočasno pa nas opominja, da se izognemu zlu. Religiozna struktura znotraj nas nam omogoča komunikacijo s Bogom. Ljubezen v nas nam omogoča, da preživimo grožnje in krize v sprejemanju Boga, ki je ljubezen. Da ljubimo ljudi, kot jih to ljubi Bog.

    Z intelektom spoznavamo, da je eksistenca že od nekdaj. To pomeni, da se nikoli niti ni začela in nima kraja. Eksistenca je prežeta s inteligenco, saj se njo lahko spozna. Eksistenca je torej osmišljena, v njej odkrivamo misel absolutnega Bitja, ter s tem odkrivamo smisel svojega življenja. V kolikor ne priznamo obstoj večnega Uma, ki je v vse vtisnil svojo misel, tedaj sami sebe onemogočamo v iskanju smisla. Tako se po lastni krivdi tak človek spreminja v frustriranega človeka, kar pelje v agresivnost ali depresijo. V svoji relativni svobodi spoznavamo absolutno svobodo. Vendar pa ta samospoznanje še ni dovolj za realizacijo osmišljanja našega življenja. Spoznati še ne pomeni imeti ali biti v tistem kar spoznavamo, saj človeško spoznanje ni absolutno, ni enako njegovi eksistenci. Zardi tega nam je potrebna odločitev svoje volje. Naša volja se lahko odloči za vse kar naš um spoznava. Vendar pa lahko človek izloči odločitev volje in na pride v to kar spoznava . Na nek način je v nas ločeno spoznanje, hotenje in delovanje. Resnično živimo takrat, ko se odločimo za tisto kar spoznavamo kot dobro, ko gremo po poti tega da to tudi počnemo.

    Naše spoznanje nam kaže smer za katero bi se bilo potrebno odločiti, vendar pa se običajno naša volja na odloča za to smer. Nastane notranji boj, konflikt. Tako v nas nastane tesnoba, muka, občutek krivde, nesmisla in eksistenčnega nazadovljstva. Ustvarjeni smo po zakonih Stvarnika, ki nam jih je vstavil v našo dušo. Upiranje tem zakonom Duha v nas ljudeh to povzroča nemoč, nesposobnost in nemir. Tako je izvorna kal bolezni«položena« v naše življenje.

    Zdravje naše narave in nas samih je prav v tem pravilnem funkcioniranju duhovnih zakonitosti in svobode, ki nam jih je Stvarnik vtisnil. Svoboda in zdravje je v sprejemanju Božanske volje. Nesprejemanje Božanske volje nas pelje v omejenost lastne volje, v bolezen.

    Miran Zupančič

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/DuhovnaMedicina

    No trackback comments for this entry.
    Duhovna medicina! | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,53 seconds