NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 23-sep
  • Viljem Gogala: Potopis

  • torek 24-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sreda 25-sep
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 26-sep
  • Svetovni dan turizma

  • petek 27-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sobota 28-sep
  • Lurd - Camino - Montserrat...popotovanje

  • nedelja 29-sep
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 30-sep
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • torek 01-okt
  • 19. Festival za tretje življenjsko obdobje
  • Skupina za izkustveno delo s čustvi

  • sreda 02-okt
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • četrtek 03-okt
  • 11. EFSMA kongres medicine športa
  • Obvladovanje in umirjanje stresa ter tesnobe z uporabo tehnik dihanja, čuječnosti, usmerjenega gibanja, sproščanja, meditacij

  • petek 04-okt
  • Gledališki tečaj

  • sobota 05-okt
  • Jestival okusov in umetnosti

  • nedelja 06-okt
  • Oktobrski izlet v Tivoli

  • ponedeljek 07-okt
  • Spomin na Luizo Pesjakovo

  • torek 08-okt
  • Srčna ustvarjalnica

  • sreda 09-okt
  • Svetovni dan pošte v Muzeju pošte in telekomunikacij

  • četrtek 10-okt
  • Mednarodna konferenca Evropskega združenja za vaskularno medicino ESVM / IVA
  • Ezoterična Indija

  • petek 11-okt
  • Abonma Veličastnih 7 2019/20

  • sobota 12-okt
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma
  • Koncert DEVA PREMAL & MITEN in MANOSE Koncert »On the Wings of Mantra«

  • nedelja 13-okt
  • Z igro do dediščine v TMS 2019

  • ponedeljek 14-okt
  • Marko Ogris: Kako je človeku biti drevo?

  • torek 15-okt
  • Ustvarjalnice z Galerijo C.C.U.: Štampiljke

  • sreda 16-okt
  • Razprava - kmečki in kulturni turizem na podeželju

  • četrtek 17-okt
  • Festival novomedijske kulture Speculum Artium 2019

  • petek 18-okt
  • Izmenjevalnica #76 v Humanitarnem centru

  • sobota 19-okt
  • Čokoljana 2019

  • nedelja 20-okt
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 21-okt
  • Prof. dr. Svetlana Slapšak: Antični potopisi, turizem, spominki

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Bo moč kreacije novega denarja vzeta iz rok zasebnih bank?   
    ponedeljek, 24. oktober 2011 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Ekonomija je motor, ki potrebuje olje, in to olje so finance...”
    Michael Bear, Lord Mayor of City of London Corporation*

    Dandanes (celo med ekonomisti in bančniki) malokdo razume zgodovino denarja ter proces nastajanja denarja v sodobni družbi. Sam zgodovinski izvor denarja je zavit v tančico skrivnosti, toda dejstvo je, da se je moderno bančništvo na Zahodu pričelo z bankirskimi hišami v Italiji ter kasneje v Nemčiji, ki so v 16. stol. ustvarile inovativne finančne instrumente kot so menice (Bills of trade), obveznice ter multiplikacija kredita (fractional reserve banking).

    Vse to se je v 17. stol. preneslo v Veliko Britanijo, kjer je l. 1694 nastala Bank of England, model centralne banke za vse ostale, ki so po svetu vzniknile v naslednjih stoletjih.

    Vse od Antike se je skozi stoletja bil boj za prevlado nad izdajo denarja med državo (oz. vladarjem) ter zasebnimi interesi (plemstvo, zlatarji, bankirji, ...). To zelo dobro in natačno dokumentira Stephen Zarlenga v knjigi The Lost science of Money. Uzakonjenje multiplikacije kredita kot legalne prakse v Angliji (1704 Promisory Notes Act) ter kasnejša zakonodaja sta skupaj z opustitvijo Bretton Woodskega sistema l. 1971 ter z naknadnimi deregulacijami bančnega sektorja povzročila, da danes okoli 98% denarja v obtoku predstavlja kredit izdan s strani zasebnih komercialnih bank. Kljub temu, da centralne banke trdijo, da lahko z instrumenti svoje monetarne politike (npr. obveznimi rezervami, minimalno obrestno mero, operacijami odprtega trga – nakupom in prodajo državnih obveznic) lahko učinkovito nadzirajo količino izdanega kredita, pa naj bi praksa govorila drugače. Nedavna študija (New Economics Foundation, 2011) razkriva, da Bank of England znotraj sedanjih regulacij in zakonodaje nima velikega vpliva nad izdajanjem kreditov:

    Kredit je odmerjan s strani bank in primarna determinanta, koliko posojajo, niso obrestne mere temveč zaupanje, da bo posojilo plačano ter zaupanje v likvidnost in solventnost drugih bank ter sistema kot celote.” (NEF, str. 5)

    Večina bank se (vsaj v Veliki Britaniji) financira oz. pokriva svoje dnevne primanjkljaje na medbančnem trgu, in ne pri centralni banki. Trenutno v VB ni določenih obveznih rezerv. V času krize so angleške banke imele £1.25 za vsakih £100 posojila. Še danes je to razmerje okoli £7 za vsakih £100. Angleški monetarni sistem je endogen, kar pomeni, da mora centralna banka kot posojilodajalec v zadnji sili na zahtevo komercialne banke izdati določeno količino rezerv. Tako praktično ni omejitev, koliko novega denarja je lahko ustvarjenega.

    Prav tako do sedaj niso delovali t.i. Basel Accords (I in II), ki bankam postavljajo kapitalske zahteve. Niso delovali zato, ker se zahtevani dobiček od posojila (procent, ki ga morajo banke zadržati) lahko smatra kot kapital, na podlagi katerega se lahko izdajajo nova posojila.

    To pomeni, da vsa sredstva (trilijoni evrov in dolarjev), ki so jih centralne banke namenile za reševanje bančnega sektorja, nimajo željenega učinka – gospodarske rasti. Banke si z njimi čistijo umazane računovodske knjige, posojajo pa ne. Če že, posojajo tja, kjer se obeta dobiček in ne malim in srednjim podjetjem, kjer je zaposlena večina prebivalstva. Sredstva usmerjajo na sivi bančni trg nereguliranih derivativov in drugih sumljivih finančnih produktov, špekulirajo na mednarodnih trgih valut ter surovin ter vodijo dvojne računovodske knjige.

    Politika deregulacij in današnje pojmovanje bank temeljita na napančni percepciji teh institucij kot zgolj posrednikov finančnih transakcij oz. posrednikov v ekonomiji. Ne uvidijo dejstva, da so danes banke tiste, ki ustvarjajo nov denar prek vpisovanja v računovodske knjige oz. prek tipkanja na zaslon vsakič, ko izdajo posojilo (oz. izničijo denar v obtoku, ko je posojilo vrnjeno). To dokazujejo same izjave centralnih bank (NEF, str. 17, 18):

    V Veliki Britaniji je denar endogen – Banka priskrbi temeljni denar na zahtevo prek obstoječe obrestne mere, širši denar pa je ustvarjen v bančnem sektorju.”
    - Bank of England (1994)

    Dejanjski process kreacije denarja poteka primarno v bankah.”
    - Federal Reserve Bank of Chicago (1961)

    Čez čas... so bankovci ter denar komercialnih bank postali popolnoma izmenljivi mediji, ki jih stranke lahko uporabijo v skladu z njihovimi potrebami.
    - European Central Bank (2000)

    V Evrosistemu je denar primarno ustvarjen skozi podaljšanje bančnega kredita... Komercialne banke same ustvarjajo denar, tako imenovani giro denar.”
    - Bundesbank (2009)

    Banke poleg tega odločajo, kam se bodo posojila usmerjala. To daje bančnemu sektorju (predvsem velikim mednarodnim bankam in skladom) veliko moč vplivanja ne samo na trge, dinamiko cen in gospodarstvo, temveč tudi na zunanje politike držav ter posledično na mednarodne konflikte.

    Malo ljudi je, ki res razume, kako bančni sistem v resnici deluje. Določeni izmed njih so se odločili boriti za monetarne reforme. V Veliki Britaniji tako deluje skupina Positive Money, ki bo 29. oktobra 2011 v Londonu imela svojo prvo konferenco:

    http://www.positivemoney.org.uk/

    V ZDA pa deluje American Monetary Institute, ki je napisal zakonodajo, ki bi moč izdaje denarja (vsaj precejšnjega odstotka) vzela iz rok zasebnih bank ter jih položila v roke kongresa. To je med drugim že določeno v ameriški ustavi. American Monetary Act je prav tako dobil pozitivno potrditev, ko ga je v svojem monetarnem modelu preveril prof. Kaoru Yamaguchi. Ugotovil je, da:
    - odplača vladni dolg
    - zagotovi sredstva za zaposlovanje
    - ne povzroča inflacije

    Več o njegovi analizi na: http://www.monetary.org/modeling-the-american-monetary-act/2010/12

    Danes se vladni dolg smatra kot nekaj običajnega in nujnega. Pa vendar zgodovinsko gledano ni bilo vedno tako. Velika Britanija je pričela z izdajo državnih obveznic z ustanovitvijo Bank of England, in to je bil začetek njhovega nacionalnega dolga – dolga, ki se odplačuje skozi davke preložene na prebivalstvo. Zato je dobra novica, da je bistvene dele tega zakona v svoj zakon (National Emergency Employment Deffense Act – NEED Act) pred kratkim prenesel kongresnik Dennis Kucinich, ki ga je tudi predstavil v kongresu:
    http://kucinich.house.gov/news/email/show.aspx?ID=X7EX6WS6JW7AZSDNJHSVS5UZXM

    Namen zakona je povečati javne investicije, odplačati vladni dolg, stabilizirati socialno varnost ter stabilizirati monetarni sistem ZDA primarno skozi ponovno vzpostavitev kongresnega monopola nad izdajo nacionalne valute. Zakon v uvodu piše:

    Monetarni sistem temelječ na dolgu, kjer denar prihaja v obstoj primarno skozi posojanje zasebnih bank, ne more ustvariti, in ne vzdrževati, stabilnega ekonomskega okolja, temveč se je izkazal za vir kronične finančne nestabilnosti in pogostih kriz, kot je to pokazal skorajšnji kolaps finančnega sistema v l. 2008.”, ter:

    Obnovitev moči Zvezne Vlade, da ustvarja denar, ter da denar porablja ali posoja v obtok po potrebi, odpravi potrebo po tretiranju denarja kot Zvezne obveze ter odpravi potrebo po plačevanju obresti na nacionalni pritok denarja v finančne institucije; prav tako odpravi pretiran vpliv zasebnih finančnih institucij na javno politiko.”

    Dodaja, da bi se spremembe finančnega sistema lahko udejanile brez velikih pretresov.

    Zakaj je ta zakon, če bo sprejet, tako pomemben? V 20. stoletju je Britanski Sterling kot mednarodno rezervno valuto zamenjal dolar in moč vpliva na mednarodne trge se je prenesla v Federal Reserve ter na Wall Street. Amerika je tako (še vedno) pomemben igralec v mednarodni areni, kazalnik in garant stabilnosti ter končno tudi model posnemanja. Če se v temelju spremeni finančni sistem ZDA bo to zagotovo imelo domino efekt po celem svetu. S tem se bodo odprla vrata za boljši, bolj pravičen in trajnosten finančni sistem, s tem pa tudi vrata za bolj pravično in trajnostno ekološko naravnano družbo. Zanimivo bo spremljati njegovo pot v kongresu. Zakon si lahko preberete tukaj:
    http://kucinich.house.gov/UploadedFiles/NEED_Act_FINAL_112th.pdf

    Naša družba nujno potrebuje več javne debate o sedanjem monetarnem sistemu, več zavedanja, kako v resnici deluje ter kako nastaja denar. Ter prav tako, kakšne so alternative obstoječemu sistemu. Zavedanje mora zrasti prav tako na nivoju vlade in ekonomistov. Sedanje nerazumevanje je problem predvsem zaradi dveh razlogov: prvič poskusi reševanja sistema bodo propadli, in drugič, moč ustvarjanja in odmerjanja novega denarja je zelo profitabilna in bi tako morala biti v javnem interesu (NEF, str. 3).

    *City of London Corporation: kvadratna milja sredi Londona, finančno središče, kateremu je bila po ustanovitvi Bank of England dodeljen status kvazi suverene države znotraj države. Še danes ima poseben status. Le-ta se izraža v posebnih obredih kot npr. tem, da mora za prečkanje njegovih meja britanska kraljica pridobiti dovoljenje župana (Lord Mayor). Prav tako, korporacije ter partnerstva imajo v tem delu mesta volilno pravico. Mesto ima svojo policijo ter moč spreminjati svojo ustavo.

    Viri:

    1. American Monetary Institute: Modelling American Monetary Act by prof. Kaoru Yamaguchi,
    http://www.monetary.org/modeling-the-american-monetary-act/2010/12

    2. Inforwars.com: City of London’s Lord Mayor openly mocks Occupy and the 99%
    http://www.infowars.com/city-of-londons-lord-mayor-openly-mocks-occupy-and-the-99/

    3. New Economics Foundation: Where does money come from: A guide to the UK monetary and banking system

    4. Stephen Zarlenga: The Lost science of money

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://www.positivemone...
  • http://www.monetary.org...
  • http://kucinich.house.g...
  • http://kucinich.house.g...
  • http://www.monetary.org...
  • http://www.infowars.com...
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Bo moč kreacije novega denarja vzeta iz rok zasebnih bank? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,91 seconds