Piše: Aurigo

Kaj bi dejali, na to dejstvo, da se vaš otrok drogira? Bi bili ravnodušni? Zaskrbljeni? Obupani? Jezni? Žalostni? Ali bi morda vse poslali k vragu? Bi bili jezni na družbo, ker ni preprečila nekaj, kar bi morala?

Osebno imam do tega vprašanja indiferenten odnos(*1). Če ti jemanje droge v čem pomaga, jemlji. Če ti škodi, takoj prenehaj! Problem je v tem, da jemanje drog skorajda vsem osebkom škoduje in se kaj kmalu znajdejo na poti zasvojenosti. Problem je tudi v tem, da hodijo po tem svetu skupaj z zasvojenimi lačnimi duhovi in duhovi groze, strahu. Kako se je vse začelo? Kako se je začelo, da pišem o tej temi pri čisto drugi temi, temi o zmajevih črtah?

A povem vam lahko le edino zveličavno resnico, nič ni naključnega. Na začetku moje duhovne poti sem obiskal tudi kristaloterapevta. Povedal je svoje izkušnjo, ko je enkrat imel na skupini bivšega odvisnika, ki se je drogiral. Človek je dejal: »Te energije so skorajda enako, kakor če se zadeneš.« Skorajda. In brez droge. Zato so skozi stoletja preganjali ljudi, ki se lahko zadenejo z vesoljem, recimo katare ali sufije.

Vsakič ko sem se peljal proti Mariboru mi je pred Žalcem zaplaval pogled na levo, na goro posejano z drevesi in kjer se je običajno v soncu bleščala cerkev. Bila je kot magnet za pogled, hipnoza narave. Odsev strašanskega uma. Vsaj pet let sem se že odpravljal proti tej dominantni točki v Savinjski dolini. Še en razlog je bil, zakaj sem si želel ogledati to cerkev. Relativno blizu cerkve je sečišče zmajevih črt ali grški omfalos. A vseh teh letih nikoli nisem dospel do te Oljske gore, vse do letošnje jeseni, ko sem združil prijetno s koristnim. Celotna zgodba mojega prijetnega in koristnim se je začela pred kakšnimi dobrimi desetimi leti, ko sem v temni noči pri sečišču treh zmajevih črt, ob cerkvi svetega arhangela Mihaela srečal osebo. Kasneje sem tej osebi podaril knjigo Jelšev kralj francoskega pisatelja. Knjiga ima toliko skrite simbolike in simbolov, da jo le malo katera knjiga prekaša.

Že samo pot do vrha Oljske Gore sem si predstavljal drugače. Da pelje skorajda do vrha asfalt. Morebiti kakšnih 200 ali 300 metrov poti makadam, kakor je bilo označeno na zemljevidu. A resnica je drugačna. Več kot dober kilometer do vrha je makadam. Gora se je v 13. stoletju imenovala Križna gora, a tudi Dobrič(*2). Le kdo ve zakaj? Novo ime: Oljska gora naj bi uradno dobila po sliki F. Berganta: Jezus na Oljski gori(*3), čeprav se je to ime uporabljalo že prej. Cerkev na Oljski gori je bila postavljena v letih 1754-1757 v baročnem slogu, potem ko je šoštanjska gospoda leta 1754 darovala del ozemlja Malteškemu viteškemu redu na Polzeli. Zgradil jo je Janez Nepomuk Maier. V pogodbi za gradnjo cerkve na Gori Oljki iz leta 1754 namreč piše: »Pred več kot sto leti je na vrhu hriba, vulgo poimenovanega Hora Volska (Oehlberg) nad Dobričem na čisto pustem svetu stal križ našega Odrešenika sveta in upodobitvi (kipa) sv. Neže in sv. Jodoka (Jošta).

Postavljena je deloma na živi skali. Na spodnji strani cerkve, pod zemljo, je tudi svetišče ali kapela Božjega groba. Romarska cerkev izstopa po dveh zvonikih, ki nas spominja na romarske bazilike. Sveti hram je dvakrat gorel. Prvič leta 1837, ko je v zvonik udarila strela. Drugič je požar zanetilo kresovanje leta 1932, da je pogorelo ostrešje s skodlami.

»Na Oljsko Goro so prihajali romarji v procesijah že ob gradnji, božja pot pa je dosegla vrhunec pred letom 1788, ko so tu stalno bivali kar trije duhovniki, ki so bili na voljo romarjem za duhovno tolažbo. Zanimivo je, da romanje ni ugajalo takratnemu polzelskemu župniku. Dosegel je, da so v času jožefinskih reform, leta 1788 cerkev zaprli.«

Cerkev je za moje pojme glede na slovenske razmere, od znotraj interierno zelo bogata. Oltar Zadnje večerje Ferinanda Galla je bil pred kratkim restavriran. Pri večerji na pravi poziciji manjka samo Magdalena, ki jo sicer vidimo na sliki zadnje večerje v Milanu. Zanimiv je zlati malteški križ pod mizo zadnje večerje. Križev pot je na novo naslikan v letih 1990, kajti prejšnjega so prodali v Mozirje. Na vrhu kupole nad oltarjem je freska ponovnega vstajenja z Arhangelom Mihaelom v boju s plamenečim mečem v roki. Na levi strani na zidu, ob glavnem oltarju, je freska Mojzesa z bronasto kačo ob Trstičnem morju in strupenimi kačami, ki pikajo neverne Izraelce, ki so govorili proti Bogu.

Predvidevam, da je Bergantova slika Jezusa v vrtu Getsemani v oltarju na desni strani cerkve, kajti nikjer na internetu nisem zasledil fotografije Bergantove slike, ki je bila umaknjena z oltarja in po kateri naj bi gora dobila svoje nove ime. Se morda spomnimo vrta Getsemani po evangeliju po Luki:
»Šel je ven in se kakor proti navadi napotil na Oljsko goro. Tudi učenci so šli za njim. Ko je prišel na tisti kraj, jim je rekel "Molite, da ne pridite v skušnjavo! ", sam se je oddaljil od njih za približno lučaj kamna. Padel je na kolena in molil: "Oče, če hočeš, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi." Prikazal se mu je angel iz nebes in ga krepčal. Ko ga je obšel smrtni boj, je še bolj goreče molil. Njegova pot je postala kakor kaplja krvi, ki padejo na zemljo(*4).«
V okna so vstavljeni tudi čudoviti vitraži novejšega datuma. Marija. Jezus. Zelo impresivno. Z meditacijo na plamenečo srce Marije.
Je bolečina v srcu?
In je lahko najvišja radost.
Na vrhu stropa cerkve je tudi osem rozetno znamenje: »Ali v tem znamenju boš rodila!«

Pod prižnico imamo storž ali omfalos. Nam nakazuje zmajevo črto? Je to potokaz? Čez cerkev tečete Jurijeva zmajeva črta. Mežnarijo so po vojni zasegli oblastniki in jo spremenili v planinski dom. Ko pogled zajadra na streho planinskega doma, oh groza, na njej so postavljeni najmočnejši oddajniki in sprejemniki za mobitel. Ne vem če je tukaj v redu spati, četudi planinski dom leži na zmajevi črti.

Zakaj teh radioaktivnih naprav za mobitele niso postavili na cerkev, kjer se ljudje manj zadržujejo ali ob strani cerkve? Denar sveta vladar? Ko vstopim v planinski dom po pijači, naletim na 23 do 25 letnika, ki se maje. Njegova hoja je negotova in nekotrolirana. Ko ga pogledam v obraz je popolnoma siv. Voščena bela siva barva platna. Takoj mi je jasno koliko je ura. Metadon? S prijateljem je na planinskem pohodu. Pred kratkim mi je znanka govorila, da so se droge razširile po celotni Sloveniji. Kakor rak. Najhujše droge so že v vsakem manjšem slovenskem mestu. Nisem ji verjel.

Sedaj, ko sem videl ta prizor, ji verjamem. Ta kuga se je skupaj s kapitalistično potrošnjo razširila po vsej slovenski deželi. Listje na drevesih se je obarvalo v jesenske barve in se preliva od temno rjave, rumeno rjave vse do zlato rjave barve. Jesen je najlepša za pogled, spomlad je najlepša za dih. V dolini proti Šoštanju se iz termoelektrarne vije proti nebu beli dim. Kar dobro se onesnažuje. Belo-siva goba strupa.

Po tem prizoru se odpeljem proti Polzeli. Za krajši pohodniški izlet spomladi ali jeseni na Oljsko goro je izhodišče Rečica ob Savinji ali Polzela.
Polzela je eden izmed treh krajev v Sloveniji, kjer se je v preteklosti udomačil malteški viteški red ali red svetega Janeza (ivanovci, hospitalci). Ostala dva kraja v Sloveniji sta še Melje na vzhodu Maribora in Komenda pri Kamniku. Komenda v Polzeli je delovala od leta 1263 do 1779. Z malteškim vitezi na slovenskem je povezana tudi rodbina Herberstein, saj so bili iz te rodbine trije komendatorji. Ko bom bralcem predstavil tekst o pomožni-pomožni zmajevi črti po Ptuju, se bo videlo, kako je uradna cerkev izbrisala nauk o reinkarnaciji o človeka.

Uvideli boste zakaj je to naredila in kako se lahko kolobari na istih visokih položajih skozi stoletja. Ovce zapeljane. Če se še ne spomnite, to še ne pomeni, da ne obstaja. Polzela je zanimiv kraj, saj čez njega poteka Nikolajeva energetska črta, dve pomožni zmajevi črti: svete Marjete in Marije Magdalene in dve pomožni - pomožni zmajevi črti. Grad ali malteška komenda je bil zaprt zaradi obnove, tako, da nisem mogel preveriti mojstrstva malteških vitezov na licu mesta. Lokacijo grada lociramo ob zmajevi črti svete Marjete in pomožni-pomožni zmajevi črti. Na sliki 12 vidimo, da so postavili močno bazno postajo za mobitel tudi tukaj na zmajevo črto na stavbo za shranjevanje ne vem česa.

Cerkev svete Marjete v Polzeli leži na pomožni – pomožni zmajevi črti, ki teče po energijski liniji od naštete cerkve na Šenek. Na vhodu v cerkev svete Marjete v Polzeli je zanimiv sklepnik z osemkrako zvezdo. Tim Wallace – Murphy v svoji knjigi Rosslyn o cerkvi iz Rosslyna na Škotskem, ki je tesno povezana s templjarji ter številko osem, pravi: »to je zelo pomembna številka v starem Egiptu in za templjarje. Vključujoč pripravljalni tempelj v Buhenu, kjer je osem svetih mest v egipčanskem sistemu. Opisanih je osem vrat v alegoričnem simbolizmu templja Philae. Številka osem se pogosto pojavlja v evropskem ezoteričnem simbolizmu, posebej pri templjarjih. Imamo osem stopnic v "scala philosophorum" ali "lestvi modrecev", ki so upodobljene v katedrali Notre-Dame v Parizu, osem točk v lopatastem križu, osem simbolov Templjarskega reda; oktagon je osnova, ki je uporabljena v geometriji konstrukcije templjarskih cerkva in enako pomembno vlogo odigra v sveti geometriji gotske arhitekture. Osem je hkrati simbolično število ponovnega vstajenja, pomembna osnova iniciacije.« Predvidevam, da teče Nikolajeva zmajeva črta čez kapelico z Jezusovim kipom, v sredini tega kraja.

Odpeljem se proti Celju proti nakupovalnim središčem na vhodu v mesto v City Špar. Čez ta nakupovalni center tečeta dve pomožni zmajevi črti. Črta svetega Roka in črta svete Magdalene. Sprehajam se po nakupovalnem centru. Veselje se mi vzdigne, ko začutim zmajevo črto svetega Roka ob sladoledni stojnici, med vhodom iz garaže in vhodom v Big Bang. Grem po njej od vhoda garaže vse do vhoda Big Banga in naprej čez trgovino Big Banga. Zvito so to naredili, da kupca pripeljejo v trgovino. Črta svete Magdalene poteka od železniške postaje v Celju na City Špar in potem naprej čez Planet Tuš. Zasledim jo v Šparu na oddelku za zelenjavo in potem naprej ob policah na sredini, kjer so razprodaje izdelkov. Prefinjeno.

Še se malo sprehodim po centru. Na žalost ugotovim še eno resnico. V drugem nadstropju, kjer je otroška igralnica, je postavljena ta otroška igralnica točno na zmajevi črti. Starši pripeljejo sem otroke, da se igrajo. Jih neobremenjeno odložijo. Kakšen bo spomin otroka, ki se bo predal igri na zmajevi črti. Morda veste? Ga boste za vse življenje zasužnjili z mislijo, mu vstavili tam od zadaj v možgane preblisk sreče, tam mi je bilo lepo kot otroku, vedno bom hodil na to mesto. Prikrito zavajanje ljudi. Starši: sedaj malo pomislite o drogah, o mojih uvodnih besedah, ki sem jih podal v tem tekstu. Ali mislite, da je lahko to kaj drugače, če pustite otroka v takšni igralnici? Manipulacija! Narediti sužnja za potrošnjo. Ni nevarno tista kar VEŠ, ampak tisto kar NE VEŠ.

Vsekakor bi morali trgovci povedati in javno oznaniti staršem, tukaj gre za zmajevo črto. Odkrito vam povem: »Bog naj vam odpusti če vam more. Jaz vam ne morem.« Kaj menite, čez katero trgovino se nadaljuje Magdalenina zmajeva črta na drugi strani ceste v trgovinah, ki so na sliki 16? Ali lahko ugotovite, ko se boste sprehajali po njih? Odpeljem se še do parkirišča Lidla, čez trgovino poteka Jurijeva zmajeva črta, ki teče naprej čez stadion Kladivar. Toliko, kolikor so nametali po Celju teh nakupovalnih centrov po zmajevih črtah, nisem zasledil še nikjer drugje.

Naključno(*5) parkiram na Kocbekovi ulici. Pogled mi zaide na stavbo. Na stavbi so postavljene glave. Potem opazim napis: Tretja osnovna šola Celje, oddelek I. razreda. Mislite, da so otroci - učenci bili dani v ta prostor naključno? Da naš sistem fila in zapolnjuje njihove možgane z naključnostjo? Slovenski šolski sistem je postal eno navadno piflanje, požiranje nepotrebnega znanja, brez odnosa za življenje. Postal je priprava za pohlevno življenju v kapitalističnemu sistemu dobrin, z brezveznim znanjem, vcepljanjem in onaniranjem ali masturbiranjem učiteljskih »modrosti« na učence. Znanje, ki ga bo večina učencev potrebovalo v svojem kasnejšem življenju le v 10 odstotkih, vse ostalo je in bo balast. Navlaka, ki se izgublja v potrati desetletnega življenja. V boju kdo bo boljši. Z zahtevano storilnostjo na koncu vsi ubijajo, resnično pravo ustvarjalnost ali kreativnost pri mlademu človeku.

Na stavbi so razporejene glave moškega brado in z rogovi. Mojzesa upodabljajo z rogovi, vendar to ni Mojzes. Mojzes ima na glavi rogove ovna. Letos sem imel priliko v Toulosu videti na mestni hiši različne glave bogov. Zato sem se odločil, da je ta glava na celjski šoli glava grškega bogu Dioniza. Naj me popravi nekdo, če se motim. Čez šolo in potem naprej teče pomožna zmajeva črta svetega Jakoba. Kdo je bil grški bog Dioniz ali rimski bog Bahkus in še prej pa tračanski bog? Na kratko o njem:

Sin Zevsa in umrljive Semele, hčerke kralja Kadmusa(*6), ustanovitelja Teb. Bil je bog vina, ljudem je prinesel vinsko trto in jih naučil pridelovati vino, katerega je odkril na gori Nysa pri nimfah. (Spet imamo vino in zasvojenost.) Dioniz je božanstvo poljedelstva, povezan s smokvami(*7) in teatrom. Kasneje v Rimu je dobil podobo boga veseljačenja in vina, ki je obkrožen s Satiri, Sileni in bahkantkami. Je bog dualnosti, v eni roki lahko prinese radost in božansko ekstazo, a v drugi roki lahko daje brutalnost, nespametnost in besnost. Takšna je tudi dvojna narava vina. Povezan je z bikom, zato ga včasih tudi prikazujejo z rogovi. A začnimo z njegovim začetkom, pri njegovi umrljivi materi Semeli, ki je bila ljubica Zevsa.

Ko je Zevsova žena Hera slišala za to, je pripravila Semelo, da si je zaželela, da vidi Zevsa v njegovi pravi božji obliki. Zevs ji na koncu ni mogel odbiti prošnje in ko se je prikazal v vsej božanski podobi, je Semela ob pogledu nanj takoj zgorela. Zeus je komaj rešil nerojeno dete iz trebuha Semele in ga skril v svoje stegno za 3 mesece(*8). A Hera je Dioniza še vedno preganjala zaradi svoje ljubosumnosti in je naročila Titanom, da ga ubijejo. Titani so ga res ujeli, razsekali na koščke in ga skuhali v kotlu(*9).Tam kamor je padla Dionizova kri, so zrasla granatna jabolka. Ponovno naj bi ga oživela boginja zemlje Rea, mati Zevsa, torej babica, ko je sestavila njegove koščke(*10). Po tem dogodku, ga je vzel v zaščito sam Zevs in Hermes ga je odpeljal  k nimfam na goro Nysa, kjer je preživel svojo otroštvo in mladost. Bodi zadosti danes in tukaj o Dionizu.

Črta svetega Jakoba se nadaljuje naprej na gledališče v Celju in leži ter teče v liniji nazaj na cerkev svetega Maksimiljana. Čez celjsko gledališče gre še ena pomožna-pomožna zmajeva črta, ki teče v liniji cerkve svete Marije pri Minoritskem samostanu in naprej na srednjo šolo, ki leži med ulicama Na zelenici in Ipavčevo ulico. Gledališče je postavljeno ob mestnem obrabnem stolpu, kjer je nekaj časa stala mestna mučilnica. Je ta prostor očiščen, od vseh mučenj, vzklikov ljudi zaprtih ljudi? Meni se je zdel prostor gledališča turoben. Ko boste prenavljali, naročite še energetsko čiščenje.

Za HNK (Hrvatsko narodno gledališče) v Zagrebu vem, da leži na zmajevi črti. Tam mora biti užitek poslušati in gledati stvari. Za slovenska gledališča pa tako, tako. Slovensko narodno gledališče v Ljubljani je oddaljeno od epicentra zmajeve črte dobrih 30 metrov. Mestno ljubljansko gledališče leži morda na meji Marijine zmajeve črte. Malo bližje je opera, vendar ima enako lokacijo kakor mestno ljubljansko gledališče. Še najboljšo lokacijo po energijah ima mariborsko gledališče, ki je postavljeno direktno na zmajevi črti svetega Roka. Res je tudi, da je tudi tam bilo, na tistem območju, nekoč pokopališče. Ja, pozabil sem na Mladinsko gledališče v Ljubljani, ki ima po mojem mnenju najboljšo lokacijo. Situirano je v Plečnikovem monumentalnem delu Baragovem semenišču (festivalna dvorana), ki leži na pomožni črti svetega Roka. Imamo še Siti teater v Ljubljani v BTC-ju, kjer pred stavbo teče veličasten surrealističen Merkur, a pomožna Nikolajeva črta teče kakšnih 30 metrov naprej po vpadnici. Igra ta večer povprečna. Ogledali smo si slovenski boj med urbanim in ruralnim. Boj med drogami in vinom. Trenutno je zmagalo še vino. Tretje izbire v igri ni bilo na vidiku….

Bralci, mislite, da je to bil verižni dan na-ključ-ij po zmajevih črtah? Prvo zasvojena oseba, mobitelne postaje na dveh lokacijah, otroška igralnica v nakupovalnem centru, osnovna šola z glavami Dioniza, boga vina ter teatra in nazadnje igra boj med mamilom in vinom. Premislite…..

Slika 1: cerkev svetega Križa na Oljski Gori
Slika 2: oltar Zadnja večerja
Slika 3: križev pot, Jezus nagovori jeruzalemske žene
Slika 4: vstajenje
Slika 5: Getsemani, Jezus na vrtu Getsemani
Slika 6: Mojzes z bronasto kačo
Slika 7: vitraž Marije
Slika 8: v tem znamenju boš rodila
Slika 9: prižnica - storž
Slika 10: planinski dom na Oljki Gori
Slika 11: komenda v Polzeli
Slika 12: mobitelne postaje Polzela
Slika 13: kapelica Polzela
Slika 14: cerkev svete Marjete v Polzeli
Slika 15: osemkraka zvezda - sklepnik
Slika 16: nakupovalni center Celje
Slika 17: city center Celje
Slika 18: parkirišče
Slika 19: osnovna šola
Slika 20: glava Dioniza
Slika 21: obrambni stolp
Slika 22: celjsko gledališče