|  Glavno vprašanje, ki se nam lahko zastavi ob tem naslovu je: Ali jezik vpliva na mentaliteto, ali mentaliteta vpliva na jezik?
Lahko je, da sta stvari medsebojno prepleteni.
Vsekakor bi nam moralo biti jasno, da človek najprej dojema in misli, šele nato izraža določene stvari v govorici.
Dal bom samo en banalen primer moči jezika in mentalitete. Koliko Slovencev je že bilo v vesolju? Nobeden. Koliko Američanov slovenskega rodu je že bilo v vesolju? Vsaj eden. In ta zelo slabo ali skoraj nič ne zna slovensko.
Če je res kdaj obstajal babilonski stolp in če je res Bog "ustvaril" ali določil jezike, potem so ti gotovo razvrščeni po kvaliteti.
Res je, da ima vsak človek "usodo" materinega jezika. Toda, če bi bil ljudem omogočen preizkus govora v različnih jezikih, bi vsak lahko odkril jezik, v katerem se njegove glasilke, jezik in pa obrazne mišice minimalno utrudijo.
Tako bi prenekateri odkrili, da imajo biološke predispozicije za slovanske jezike, ali za germanske jezike, ali za romanske jezike itd.
Drugi bi pa odkrili, da se njihova duša bolje počuti v romanskem, slovanskem ali pa germanskem jeziku.
Prepričan sem, da jezik, ki ga največ uporabljamo, vpliva na naše misli. Vsak človeški jezik nosi v sebi določen naboj racionalnega in emocionalnega. To bi lahko primerjali z zvrstmi glasbe.
Ni čisto iz trte zvita šala, ki pravi, da je francoščina za ljubezen, italijanščina za diplomacijo, nemščina pa za konje.
Za slovanske jezike pa obstaja naslednja lestvica. Ruščina za infantilnost, češčina za erotiko, hrvaščina za emocionalnost, slovenščina za teatralnost, poljščina za duhovnost.
V semitskem svetu se arabščina smatra za pravljice, hebrejščina za pravdanje.
Afriški jeziki se smatrajo za ezoterične, azijski pa za križance med človeško in živalsko govorico.
V življenju se nam lahko zgodi, da nam ni jasen smisel besede, ki smo jo izgovorili v maternem jeziku. Če se nam to še ni pripetilo, potem se lahko do takšnega stanja pripeljemo z nenehnim ponavlanjem določene besede.
Iz tega sledi, da so glavne misli in pa dejanja. Besede so nekaj vmes. Besede so pomembne takrat, ko nam pamet odpove in ko fizično nismo več sposobni. V določenih trenutkih človeku namreč deluje samo še sluh.
Lahko pa se zgodi določenim osebam, ki so morda filozofsko ali na splošno misleče usmerjene, da besede izgubijo pomen. Še močnejša izkušnja je, če se takim osebam "zagabi" človeška govorica ali kakršenkoli zemeljski zvok.
Takšni ljudje bodo zahrepeneli po angelskih in nebeških jezikih.
In ti seveda obstajajo.
Morda bi dal ob koncu tega članka vendarle rahlo prednost mentaliteti pred jezikom. Morda je bolje reči, da bi dal prednost iskrici v določeni mentaliteti, kot pa jeziku.
Materinščina je torej človeku v pomoč ali pa v trpljenje.
Na koncu koncev bi pa verjetno obveljala tista "kmečka", da si to s komer se družiš.
Če govoriš večinoma po ameriško, si Amerikanec. Če govoriš večinoma slovensko, si Slovenec.
|
NE ZAMUDITE
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 7. december 2009 @ 14:10 CET
zelo zanimivo razmišljanje kateremu naj dodam nekaj misli.
"V začetku je bila Beseda..."
Človekov glas oblikujejo besede. Vsak človek ima drugačen način govora, po katerem ga lahko prepoznamo, na primer po odločnosti, s katero nekaj pove, ali pa prav po tistem, kar ostane neizrečeno. Običajno sodimo ljudi po tistem, kar povejo. Besede odražajo njihove lastnosti, njihov način razmišljanja in ozadje iz katerega živijo in črpajo.
Z govorjenjem prikličemo misel, misel pa ustvari podobo. Tako rekoč se podoba prenese iz abstraktnega v fizično področje. Govorjenje dobesedno pomeni, da mislim in občutkom damo obliko Iz tega pa potem izhaja velika ustvarjalna magična sila dobrega ali zla.
Melodija govora je pri ljudeh zelo različna. S svojim načinom govora lahko koga prizadanemo, mu povzročimo škodo ali pa v njem prebudimo nove vpoglede. Večina ljudi se delovanja svoje govorice ne zaveda in govorijo in govorijo kar tja v tri dni!
Vendar pa ima vsaka beseda vpliv. Vsaka beseda je stvaritev. Ni toliko pomemebna, če je preprosta in njen namen dober; če pa je kritična in drugega prizadanemo, če ni resnična ali, če temelji na napačni informaciji, pa naredi veliko škode. Takšne besede lahko ovirajo rahle, komaj zaznavne vzgibe prave duše. V trenutku lahko celo uničijo vse resnično novo, ki se je razvilo. Upravičeno ali neopravičeno izrečena kritika poslušalcu ne koristi.
Nasprotno: vse te nepredelane besede obležijo kot odpadki v čustvenem polju človeštva. Povzročajo mnogo nevarnejšo zastrupitev okolja kot industrijski odpadki.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: hierhod dne ponedeljek, 7. december 2009 @ 22:18 CET
Hvala ti za odličen komentar. Poglobil si moj članek na najboljši možni način. Priznam, da je moj članek nekoliko provokativen in da lahko koga tudi prizadene.
"V začetku je bila Beseda.....". Da, besede so nekakšna materializacija misli in vendar so še vedno "brezčutne". So skupek vibracij in valovanj, ampak jih ne vidimo, ne moremo jih posedovati. Pridejo in gredo. Ostanejo samo v spominu in predstavah.
Apostol Janez je z besedo Logos (beseda, znanost itd.), na nek način "prelisičil" zahodnjaški razum, ki je bil v njegovem času kar precej "spervertiran". Pa kaj bi si ljudje mislili, če bi morali verjeti, da je Bog "rodil" svojega Sina (Jezusa). Je pa bilo grško-rimski kulturi že malo lažje verjeti, da je Bog "rodil" svojega Sina tako, da ga je "izrekel".
Je pa apostol Janez tudi veliko "tvegal", ko je za Jezusa uporabil Besedo (Logos).
Vsekakor je poizkušal svojo absolutno izkušnjo z Bogom podati nesemitskim narodom na najbolj duhoven in stvaren način.
Lp!
hierhod
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: stojči dne torek, 8. december 2009 @ 02:02 CET
vsaka dežela s svojim jezikom ima svojo vibracijo,
to še posebej zaznavam kadar potujem skozi različne države.
Pred kratkim sem se vrnil iz Barcelone kjer sem ostal čez vikend, domov pa sem se vračal skozi Italijo.
Občutill sem, kot da je vibracija tam nekoliko "lahkotnejša," kot da bi pri nas bila v zraku neka vibracija nelagodja, nesproščenosti, morda celo trpljenja?
Drugače pa, všeč mi je, da si omenil tudi angelski in nebeški jezik,
ker ta res obstaja,
presega vse jezike,
ker se nam Bog kar naprej dogaja skozi naša srca,
seveda če smo mu pripravljeni prisluhniti.
:)
---
stojči
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: hierhod dne torek, 8. december 2009 @ 19:55 CET
Zelo sem vesel tvojega komentarja in razumevanja mojega članka! Se kar strinjam, da je v slovenskem jeziku moč zaslediti trpljenje. Tudi sam sem včasih potoval po svetu. Bogu sem zelo hvaležen za to izkušnjo, ker bi v nasprotnem primeru lahko postal precej "težek" človek. Meni osebno zelo ležijo romanski jeziki. V njih lahko dalj časa govorim, ne da bi se utrudil. Slovenščina me hitro utrudi in ne morem prav dolgo nepretrgoma govoriti. Vsekakor moraš biti vsaj za italijanski jezik precej pozitivno nastrojen, da ga dobro govoriš. In to mi zelo odgovarja.
Zelo sem vesel, da imaš možnost potovati po svetu, saj to širi človeku obzorja. Upam, da bom še kdaj imel kakšno priliko za intenzivna potovanja.
Vidim, da si zelo razgledan človek, pozitivna oseba. Zelo veliko lahko prispevaš k splošnemu dobremu!
Želim ti lep večer!
hierhod
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: hierhod dne torek, 8. december 2009 @ 22:33 CET
Če te za začetek malo podražim, tvoj "nadimek" na Pozitivkah vsebuje y. Pa nič ne de. V življenju sem že videl, slišal in doživel toliko kontradiktornosti. Si pač bil v "umetniškem zamaknjenju", ki ga sam predobro poznam.
Ne bom se spuščal v to, zakaj sta se z MC-jem "osredotočila" na Stojčija. Stvari so namreč za v spovednico.
Dysan, vem, da si zaveden Slovenec. Nimam nič proti temu. Osebno se ne smatram za "Slovenca", ker sem bil osebno žrtev idiotizma JBTZ.
JBTZ nima prav nobene zveze z(s) čistokrvnim slovenstvom. Vzgajan sem tako, da sem 100% prepričan, da sem del preživetja "nebeškega" slovenstva.
Izhajam iz narečnega področja, za katerega je Anton Trstenjak dejal, da smo najbolj Slovenci, najmanj zakompleksani (, ki nimamo občutka manjvrednosti (smo uravnovešeni)).
Dysan, v vsakem narodu živijo obritoglavci, navijači, nezadovoljneži, pohlepneži, izobraženci in pa plemeniti ljudje.
Želim ti lep večer!
hierhod
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: B.L. dne torek, 8. december 2009 @ 23:53 CET
si pa res načel zanimivo temo. Prav rada bi prebrala še kako razmišljanje v tvoji smeri. Ali jezik vpliva na mentaliteto ali mentaliteta vpliva na jezik?
Nimam veliko izkušenj s tem, če se pa malo poigram, bi rekla: "geografija" vpliva na mentaliteto, mentaliteta pa na jezik. Kot sem rekla, se malce poigravam s temi zaključki, pri tem pa uporabljam samo svoje izkušnje.
Zanimiva mi je razlika med ameriško in britansko angleščino. Pravzaprav občutje med uporabljanjem ene ali druge. Dobro se počutim med govorjenjem britanske angleščine, in če pretanjeno pogledam vase, mi je kot bi mi takrat narasla samozavest in občutek pomembnosti. In pa seveda vljudnost, celo pretirana, kar daje občutek krasne kultiviranosti.
Če pa govorim ameriško angleščino je pa občutje čisto drugačno. Njena razpotegnjenost mi vnese širino, občutek moči, veselje, polet in občutek vsemogočnosti (v smislu uresničevanja svojih idej).
Torej bi lahko prišla do izpeljave, da tudi jezik vpliva na mentaliteto.
Kakšne kvalitete pa nam da slovenščina?
Omenil si jo v zvezi s teatralnostjo, kar mi je malo čudno. Pa potem trpljenjem. Oh, jej! Ampak gotovo o tem lažje razmišlja nekdo, ki mu slovenščina ni materin jezik.
-
No ja, priznam, da sem se oglasila pravzaprav zaradi vprašanja.
Omenil si angelski jezik. Nekje od daleč se mi krade v spomin, da sem nekaj takega že slišala. Neka pisava, najdeno nekje, mislim da bolj v puščavskem predelu, eni preizkusi, pa nimam več pojma kakšni, s katerimi je ugotovljena neverjetna harmonija, pa ne vem, kaj še vse in zaključek, da je to pisano v angelskem jeziku.
Ti je to kaj znano, Hierhod (ali pa kdo drug, če bi mi hotel odgovoriti)?
Lep pozdrav.
Pa hvala. (Za spodbudo za učenje tujih jezikov.)
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: hierhod dne sreda, 9. december 2009 @ 00:14 CET
Zapisala si zares prav lep komentar! Hvala!
Ne vem kaj dosti o angelskih jezikih. Večinoma domnevam o njih. Bom pa preveril tvojo informacijo o njih. Vem le to, da obstajajo.
Osebno rabim popolno tišino, kadar globoko in intenzivno razmišljam. Takrat ne prenesem nobenega zemeljskega človeškega jezika, še najmanj materinščino.
Bralka, iz tvojega komentarja sem zaslutil, da slovenski jezik ni tvoja materinščina in da bi lahko povedala svoje mnenje o njem čisto neobremenjeno.
Moja izkušnja je naslednja: za slovenski jezik in matematiko so bili po slovenskih osnovnih in srednjih šolah v zadnjih 50-ih letih nastavljeni najbolj nemogoči učitelji in učiteljice.
Želim ti lep večer, dober spanec in še lepši jutri!
hierhod
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: B.L. dne sreda, 9. december 2009 @ 00:15 CET
Spodbudile so me Miranove besede:
"... Vsak človek ima drugačen način govora, po katerem ga lahko prepoznamo, na primer po odločnosti, s katero nekaj pove, ali pa prav po tistem, kar ostane neizrečeno. Običajno sodimo ljudi po tistem, kar povejo. Besede odražajo njihove lastnosti, njihov način razmišljanja in ozadje iz katerega živijo in črpajo. ..."
Ja, res običajno sodimo ljudi po tistem, kar povedo. Pa kako narobe je to!
Kakšna zmota in prevara!
Besede so orodje človeka, s katerim lahko izrazi svoj ego, svojo drugotno plat.
In mi poslušamo besede ter spoznavamo človeka, morda kakor se nam on želi predstaviti, ali pa kakor nam ga predstavlja izraz njegovih slabo obvladljivih čustev in strasti.
Besede nam ne predstavijo njegovega božanskega bistva.
Niti njegovega pravega človeškega značaja ne!
Beseda, govor, je oblikoval človeka, takšnega kot je. Zato je dosegel tak družbeni in tehnološki razvoj. In hkrati ga beseda, govor, oddaljuje od njegovega bistva. Od izvora.
Kot bi bil govor darilo padlih angelov. (No, majčkeno se hecam.)
Res pa je, da za čutenje svojega bistva ne rabiš besed.
In za čutenje resnice tudi ne.
Zato pa: varuj se besed, da te ne speljejo v napačno strugo.
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: B.L. dne sreda, 9. december 2009 @ 00:32 CET
Glede slovenščine pa: ja, je moj materin jezik (res pa tukaj nisem prav pazljiva pri izražanju), saj ravno zato ne morem opazovati, kako vpliva name; me zaznamovala že v koreninah.
Lahko noč.
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: stojči dne sreda, 9. december 2009 @ 00:37 CET
evo še ene izmed mojih misli;
Angelski jezik je nemi jezik oči
naše oči pa so zrcala naše duše,
v njih se srečujemo z Bogom.
---
stojči
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 9. december 2009 @ 09:50 CET
Naša govorica ima zelo veliko besed in pojmov. Poteka od konkratnega k abstraktnemu, v skladu z razvojem človekovih miselnih sposobnosti in občutkov. Zato se jezik nekega naroda spreminja z njegovo zavestjo. Ali drugače povedano: energetsko polje, iz katerega človek živi in deluje, ga spreminja, prav tako pa tudi njegov jezik.
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: B.L. dne sreda, 9. december 2009 @ 19:16 CET
Si dal dobro iztočnico, Miran, da se napiše še kaj konkretnega k temi jezik in mentaliteta.
Napisal si, da pravi pregovor: "Z govorjenjem poveš, kaj si."
Meni je to malo čudno, priznam, da takega pregovora še nisem slišala.
Pa imam rada pregovore. Včasih prav občudujem te kratke misli, ki v zgoščeni obliki nosijo obilo modrosti, katera je plod pristnih in včasih kar trpkih življenjskih izkušenj.
In ko že govorimo o jeziku in mentaliteti, sem pomislila, da so izraz mentalitete (našega) naroda tudi ljudski pregovori, ti pa (kolikor jih poznam) kot način za spoznavanje človeškega značaja navajajo DELO, nikakor pa ne govorjenja. Pač, takšne so izkušnje naših ljudi.
Ti pa navajaš takega z drugačno trditvijo. Od kod izvira? Me prav zanima, kje živijo ljudje s tako mentaliteto, da so njihove življenjske izkušnje lahko izoblikovale takšen pregovor. Mislim, da mora biti to okolje izredno izredno pošteno.
Pravzaprav si sploh ne morem predstavljati okolja, kjer ljudje ne bi imeli slabih izkušenj s takimi, ki besede uporabljajo za manipulacijo, pa najsibo zavestno ali nezavedno.
Me pa res zanima tvoj odgovor.
Lep pozdrav.
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: Hunter dne sreda, 9. december 2009 @ 21:55 CET
Resnici na ljubo, se popolnoma strinjam s tabo, da je vsakemu narodu svoj jezik domač in identiteta in mentaliteta imata močen vpliv.
Biblija oznanja, da je Bog ustvaril ljudi in potem sporazumevanje v enem jeziku, ki so ga vsi enako uporabljali, vse do časa ko so gradili stolp, ki je segel v višine neba.
Ko je to Bog videl je ugotovil, da bi se ljudje, če to dokončajo počutili visoko.
Zato je naredil zmedo in ustvaril več jezikov, ker se niso zastopili se je gradnja stolpa upočasnila oz. je nikoli niso dokončali seveda, ker se niso razumeli.
Temu kar je ustvaril se besedno reče Babel, ali zmešnjava, narekuje Biblija.
Tako je nehote nastala tudi mimika, kot jezik sporazumevanja in kasneje risanje oz.pisanje herioglifov. Skozi razna plemena, potem državice, so nastajali tudi različni jeziki in tudi čas obvladovanja oz.učenja sorodnih in nesorodnih jezikov.
V svetu se je naj bolj uveljavil angleški jezik, čeprav je odvisno od vsakega naroda kako uporablja svojo identiteto, npr. Francozi nočejo govoriti kaj drugega kot svoj jezik in pika.
Hvala Bogu, danes so naši politiki dosegli, da se na sodiščih v Evropi v Hagu itd. izražaš v slovenščini, skratka v svojem jeziku si izprašan in odgovarjaš.
To je veliki dosežek za eden narod en jezik eno identiteto in mentaliteto, da ne govorimo o manjšinah.
Mentaliteta jezika vsakega naroda izraža tudi kulturo naroda npr. pri športu.
Danes vidimo kakšno moč ima govor jezika in kakšno orožje je naprimer govor ameriškega predsednika Obame, morda mesije recesije ali poplačilo stoletja nepravice črnemu ljudstvu. Skratka vedno dobra tema za izražanje in razmislek iz tvojega izlaganja o jeziku in mentaliteti.
Čestitam!
Če povedane besede v bilo kateremu sleharnemu jeziku niso zlonamerne, so iskrene, potem sem takega mnenja, da ima vsak jezik kulturno dediščino in toplino, čeprav je materni jezik naj lepši.
Lp.
Hunter
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 11. december 2009 @ 12:13 CET
Človek govori, se smeje in joče. Vsako bitje ima določeno značilnost, po katero je prepoznavno. Raziskava na univerzi Austin v ameriški državi Teksas je pokazala, da imajo dvojčki enak glas. Vzrok za to pripisujejo podzavesti. Toda ali ni bil prvotni človek univerzalno bitje? Pri prvem vdihu človek sprejme magnetno sestavo atmosfere svojega rojstnega kraja. Ta prvi vdih je odločilen za njegov nadaljni razvoj.
Z njim se neposredno poveže z energetskim poljem svoje družine in naroda, ki mu pripada. Ko sprejme energijo tega polja, začne z besedami in gibi rok govoriti govorico tega naroda. Zato ne moremo enostavno reči, da je govor stvar jezika in pravopisa. Vsaka kretnja, vsak zvok, vsak gib je prazaprav govorica, oziroma sredstvo sporazumevanja, oblika pa se pod vplivom razvoja kozmosa in zemlje stalno spreminjata.
Govorica ni namenjena samo sporazumevanju, ampak tudi uresničevanju lastne volje. Čeprav je naša jezikovna sposobnost izrojena, gre tu še vedno za ustvarjalno moč in naše besede so še vedno magično obložene z voljo, čeprav se tega večinoma ne zavedamo. Star ezoterični nauk pravi, da je bil v prapreteklosti človeške zgodovine del navzdol usmerjenih razmnoževalnih moči v človeškem bistvu obrnjen navzgor, da so se lahko razvili možgani in grlo. Spolni organi in grlo imajo skupen izvor. Govor je tako oblika spolnosti in s tem v veliki meri ustvarjalen.
Tu je govora o magiji jezika. Magija je na splošno tajna umetnost, ki uporablja nadnaravno moč. V glavnem temelji na izgovorjeni besedi. Pomoč grlene čakre povzroča določeno vibracijo. Seveda imajo pri tem veliko vlogo stanje duše mišljenja in njegovo izražanje, glas. Vpliv te "magične besede" določa končno človekov-magov motiv in pa moči, ki so v njegovem astralnem polju in astralnem polju prejemnika.
Ni samo zvok tisti, ki določa željeni učinek. Človekova volja je mag. Pritegne moči iz okolice, ki jih zmanipulira in jih pošlje nazaj. To je stalni ustvarjalni proces, pri katarem človek nenehno gradi z mislimi, čustvi in besedami, običajno samo zato, da bi se, je tudi dokazal.
Ko človek vdihne , priteka v astralna (onostrana) snov, našega astralnega polja v glavo in nas prisili v kakršnokoli mentalno delovanje. Ko nato izdihnemo, lahko uporabimo glas. Z njegovo pomočjo je navzoča podoba, moč, vibracija, ki nam jo je prenesla vdihnjena snov. Tako astralne vrednote spremenimo v živo resničnost. Smo zelo aktivni in delujemo magično. Govoriti pomeni delovati ustvarjalno in to s pomočjo izdihanega zraka. Z razdelitvijo izdihnjene snovi, prane, v različna stanja in vibracije, soglasno z miselnimi podobami, ki so v ozadju, gre torej prana preko grla; mentalno, abstraktno postane slišno. Spremenjeno je v zvoke.
Samoglasniki in soglasniki skupaj tvorijo besede,magične besede in zvočne podobe. Vse te zvočne podobe imajo imajo pravzrok v astralu. Prikliče ga magija govorice, ga oživi, osvobodi in mu omogoči, da deluje. To delovanje, ta magija ima seveda učinek. ; ustvarja neposredne posledice. To so lahko posledice, ki pomagajo in osvobajajo, lahko pa tudi izločujejo in so zelo nevarne za odpošiljatelja in tudi za prejemnika.
Tako nam postane povsem jasno, kakšne možnosti ležijo v govorici.
Z izgovorjeno besedo se človek loči od t.i. nižjih življenjskih oblik. S pomočjo govorice imajo misli in občutki lahko velik vpliv; pogosto pridejo do izraza veliko bolj niansirano, kot če uporabljamo drugi čutne metode. Značilnost govora pokaže človeka takega, kakršen je. Besede lahko pogosto bolj ranijo kot fizično nasilje. Lahko pa tudi zlomijo verige in pokažejo pot v svobodo.
Morali bi razmisliti, kako se danes ljudje medsebojno "branijo" z mislimi in občutki, ko izgovarjajo besede ali pa jih sprejemajo in kako delujejo njihove besede na življenje drugih bitij.
Živimo v času, v katerem nas "bombandirajo" z besedami. Z neštetimi metodami si pomagajo npr. gospodarstveniki ali politiki, da premamijo soljudi. Pogovori kot sami dobro vidimo vodijo pogosto do demonstracij in agresije. Uporabljena je sugestivna moč jezika reklam, da bi cilje in želje zasadili v človekška srca, ki bi se nato premaknila v smeri zaželjenega ravnanja. Mnoge besede so izgobile svoj prvotni pomen, obložile so jih egocentrične moči. Prazne besede pričajo o prazni kulturi, v kateri ljudje uničujejo same sebe in življenje na zemlji.
Igra življenja in kako jo igrati.
( Florence Scovell Shinn)
Nevidne sile vedno delajo za človeka. Človek privlači vse, karkoli izrazi z besedo. Vzrok je neustavljiva moč besede. Ljudje, k neprestano govorijo o bolezni, jo nedvomno pritegujejo. Star pregovor pravi, da sme človek besede uporabljati samo za tri namene: da bi zdravil, blagoslovil in molil. Kar človek govori o drugih, bodo drugi govrili o njem, in kar želi drugim, v bistvu želi tudi sebi.
"Prekletstvo prizadane tistega, ki preklinja."
Primer: Neka ženska je imela več let težko kožno bolezen. Zdravniki so ji rekli, da je ni mogoče ozdraviti in to jo je precej prizadelo. Bila namreč igralka in bala se je, da bo morala opustiti svoj poklic, drugih sredstev za preživljanje pa ni imela. Kljub temu je dobila dobro zaposlitev, in že prvi večer je doživela prvi uspeh. Tudi kritike so bile laskave. Bila je srečna in ponosna nase. Naslednjega dne pa je kot strela z jasnega prišla odpoved. Nekdo iz skupine ji je zavidal in "pripomogel", da so ji odpovedali. Polaščati se je začelo sovraštvo in maščevalnost, in ko se je tega zavedla, je vzkliknila:"Bog ne dopusti, da bi sovražila tega človeka!" Celo noč je "delala v tišini".
Rekla je:"Kmalu sem bila v globoki tišini. Zdelo se mi je, da sem v miru s seboj s tem človekom in celim svetom. Podobno sem nadaljevala še dve noči in tretjega dne ugotovila, da je moja kožna bolezen (ki je nastala zaradi podzavestnega nezadovljstva) izginila".
Lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: B.L. dne petek, 11. december 2009 @ 20:14 CET
Sem pričakovala odgovor, ne pa veliko besed, čeprav lepih in pametnih.
No ja, pa pustiva.
Tudi jaz ti želim vse dobro, prav zares.
In navdiha za kakšne zanimive članke.
Lep pozdrav.
Jezik in mentaliteta
Prispeval/a: hierhod dne petek, 11. december 2009 @ 23:09 CET
Nekdaj se je govorilo, da ima moški tapravi glas, če je v življenju veliko pretrpel in ob tem ostal dedec. Se pravi, "taparavi" moški ima močan in globok glas. Dikcija mu je počasna in preudarna (John Wayne, Russell Crowe).
Tudi za Boga iz Svetega pisma je znano, da se njegov glas lahko primerja z gromom ali z zvenenjem brona.
Osebna izkušnja mi govori, da pri umirjanju sočloveka najbolj pomaga globok, avtoritativen in umirjen glas. Piko na i pa pristavi vera v to, kar govorimo.
Lahko bi rekel, da ima jezik z mentaliteto opravka na področju resničnosti, resnicoljubnosti, naravnosti, vere, prepričanja. Morda sem v članku besedo "teatralnost" moral zamenjati z besedo "izumetničenost".