NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 16-nov
  • Javno vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Me

  • nedelja 17-nov
  • Deeper Conversations Meetup

  • ponedeljek 18-nov
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Japonska

  • torek 19-nov
  • Knjiga spregovori: Potopljeni svet

  • sreda 20-nov
  • Okusi Radol'ce

  • četrtek 21-nov
  • Okusi Radol'ce

  • petek 22-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 23-nov
  • Z avtobusom v Zagreb na rojtni dan našega Braca

  • nedelja 24-nov
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma

  • ponedeljek 25-nov
  • Ddr. Igor Grdina: Od presenečenj ob koncu tedna

  • torek 26-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • sreda 27-nov
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 28-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • petek 29-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 30-nov
  • Vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto

  • nedelja 01-dec
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • ponedeljek 02-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 03-dec
  • Ta veseli dan kulture
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 04-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 05-dec
  • Antično gledališče: teater v Tespijah

  • petek 06-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 07-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 08-dec
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 09-dec
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Gringo trip

  • torek 10-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sreda 11-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 12-dec
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 13-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • sobota 14-dec
  • Vitez, zmaj in praznični direndaj

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Sto in en argument za obstoj božjega bivanja   
    ponedeljek, 2. marec 2009 @ 05:02 CET
    Uporabnik: MC

    »Nobeno pričevanje ni dovolj, da bi dokazalo čudež, če le ni takšno, da bi bila njegova lažnost še bolj čudežna od dejstva, ki ga poskuša dokazati.« (David Hume)

    Dokazovanje božjega obstoja je bilo že od staroveških časov priljubljena tema teoloških učenjakov in modrijanov. Naprezanje razuma, da bi dokazal nekaj, kar je sicer predmet vere, se zdi na prvi pogled nesmiselno in odvečno. Mukotrpno usklajevanje razuma z vero je mogoče razumeti samo, če imamo pred očmi absolutistično naravo religij, med katerimi najbolj prednjačijo tiste, katerih apologeti so tudi potrošili največ časa za tovrstna naprezanja.

    Med njimi najbolj izstopata sveti Anzelm iz Canterburyja in »angelski doktor« sveti Tomaž Akvinski. Prvi predstavlja začetek, slednji pa vrh srednjeveške krščanske filozofije, ki ji pravimo tudi sholastika.

    Prav vsi dokazi, ki so jih predložili staroveški in srednjeveški sholastiki so bili gladko ovrženi s strani filozofov zadnjih treh stoletjih. Tako je med prvimi Kant gladko zavrnil Anzelmov ontološki dokaz, Hume pa teološki argument Tomaža Akvinskega, ki pravi, da lahko Boga spoznamo iz narave. Verjetno bi se to zgodilo že veliko prej, saj so bili človeški možgani, ki zagotavljajo logično razmišljanje, za kaj takega dovolj razviti že v času pred Kristusom, kar nedvomno dokazujejo filozofi stare Grčije. Vendar so morali biti še v Humovih časih kritiki vere zelo previdni v izražanju svojih mnenj. Leta 1696, samo 15 let pred Humovim rojstvom, je bil zaradi izjave, da je krščanstvo nesmisel, obsojen in obešen 18-letni Thomas Aikenhead. Če bi imeli ateisti svoj svetovni odbor za beatifikacijo, bi bil pogumni škotski študent iz Edinburga zagotovo razglašen za enega izmed večjih ateističnih mučencev.

    Nenavadno, če smo naivni, a simptomatično, če smo realni, je dejstvo, da se kljub nasprotnim argumentom in logičnim dokazom najbolj eminentnih filozofov in znanstvenikov, uradna cerkev še vedno sklicuje na skoraj tisočletje stare dokaze svetih očetov, učiteljev in »angelskih doktorjev« ter jih celo priznava za svojo uradno doktrino. Trdoživost cerkvenih dogem, ki zdravorazumske ljudi spravlja v obup, one druge samo še utrjuje v prepričanju, da so resnične.

    Večina teoloških dokazov za obstoj boga vključuje neskončno regresijo, pri čemer nas odgovor na vprašanje napoti na predhodno vprašanje in tako naprej, »ad infinitum«. Neskončno regresijo konča šele bog, ki naj bi bil sam seveda na regresijo imun.

    Med »dokaznimi materiali« za svoje argumente o obstoju boga Akvinski navaja razodetje, ki se lahko manifestira tudi v obliki raznih čudežev. Čudeži naj bi bili samo nekakšen poseg Boga, ki z deli, ki jih zmore samo on, dokazuje, da razodetje izhaja od njega. (Napaka se skriva že v predpostavki, da je mogoče kar določiti, katera so tista dela, ki ji zmore samo Bog.) Razlikovanje med pristnimi in nepristnimi čudeži seveda zahteva filigranski pristop izšolanih strokovnjakov s področja čudežev, ti pa pri svoji presoji uporabljajo zmotljiv človeški razum. Zagato razreši skriti navdih, ki ga preko svetega duha pošilja sam Bog. Umovanje je vedno speljano tako, da neskončno regresijo zaključi Bog, katerega obstoj želimo dokazati. Na ta način se miselni proces zaključi v krogu, ki se zdi dovolj trden, da odbije vse morebitne napade zdrave pameti. Vsaj v nečem se je s Tomažem moč strinjati: Verske resnice presegajo človeški razum in jih zato ne moremo dokazovati s človeškimi dokazi. Ko govorimo o verskih resnicah, je seveda poudarek na besedi verski. Zanimivo bi bilo vprašati Akvinskega, kaj so to verske neresnice. Modri Akvinec bi primere gotovo našel v množici (konkurenčnih) herezij. Seveda bi lahko tudi verske neresnice oziroma heretične resnice podvrgli (človeški) zdravorazumski presoji in pri tem ugotovili, da se prav nič ne razlikujejo od verskih resnic. Takoj mora postati jasno, da je tudi razlikovanje med verskimi resnicami in verskimi neresnicami samo verske narave, kjer za arbitra v presoji praviloma obe strani kličeta istega Boga. Paradigma religioznega nonsensa je torej univerzalna.

    Argumente v prid božjega obstoja lahko razdelimo v argumente apriori in argumente posteriori. Peterica dokazov, ki jih je predložil Akvinski, je posteriorne narave, ker temelji na opazovanju sveta. Anzelmov ontološki dokaz je apriorne narave, to pomeni, da temelji izključno na metafizičnem onaniranju v zaprti meniški celici. Najbolj čudaško pri Anzelmovem dokazu je, da je bil sprva mišljen kot molitev in je bil namenjen samo Bogu. Človek bi si mislil, da stvarnika pač res ni potrebno prepričevati o tem, da obstaja. Anzelm je bil celo tako navdušen nad svojim umotvorom, da je vsakega, ki bi kljub »dokazu« še vedno dvomil, gladko označil za bedaka – povsem v maniri Svetega pisma, ki v prvem verzu štirinajstega psalma piše: »Bedak pravi v svojem srcu: Ni Boga«. Isto Sveto pismo potem nekje na drugem mestu blagruje uboge na duhu. Razlikovanje med bedakom in ubogim na duhu ni nikjer podrobno razloženo, ali pa ga res razumejo samo ubogi na duhu.

    Namen pričujočega sestavka ni razlaga ali seciranje sholastičnih dokazov, kot tudi ne predočitev nasprotnih argumentov, ki takšne dokaze razkrijejo kot votle. Takšno početje ne bi napravilo posebnega vtisa, tudi zato ne, ker razumevanje filozofskih razprav potrebuje nekaj intelektualno-mazohističnega napora, ki bi ga enako zavračali Anzelmovi bedaki, kot tudi tisti, ki jim uboštvo na duhu zagotavlja pogrinjek pri nebeški mizi. V vsakem primeru pa je razumevanje dokaza odvisno od religiozne perspektive. Dokaz ali argument, ki se vernemu zdi trden, se bo ateistu zdel šibak ali celo smešen. Nadaljevanje je zato posvečeno zelo različnim dokazom, ki naj bralce bodisi utrdijo v veri ali pa zgolj spravijo v smeh. Možno je seveda tudi oboje. Jeziti se utegnejo samo tisti, ki še niso dovolj trdni v svoji veri in se jim dokazi ne bodo zdeli dovolj prepričljivi.

    Na spletni strani http://www.godlessgeeks.com/LINKS/GodProof.htm

    kjer je zbranih več sto argumentov, ki »dokazujejo« obstoj Boga, sem odbral nekatere najbolj zanimive ter dodal še nekaj svojih, čeprav se zavedam, da sem v naporu doseči Tomaževe ali Anzelmove višine, že vnaprej obsojen na neuspeh. Monoteistične vernike pa že vnaprej opozarjam, da bi predloženi dokazi utegnili žaliti njihova verska čustva, zato naj se nadaljnjemu branju izognejo in se pri dokazovanju božjega obstoja raje omejijo na preverjene, zanesljive vire ali, kar je še bolje, le na osebne izkušnje. Slednjim pač ni mogoče oporekati, saj gotovo prihajajo od samega Boga.

    TRANSCENDENTALNI ARGUMENT
    1. Če obstaja razum, obstaja tudi Bog.
    2. Razum obstaja.
    3. Torej obstaja tudi Bog.

    KOZMOLOŠKI ARGUMENT
    1. Če mislim, da nekaj mora imeti vzrok, potem ga ima.
    2. Mislim, da vesolje mora imeti vzrok.
    3. To pomeni, da vesolje ima svoj vzrok.
    4. Bog torej obstaja.

    ONTOLOŠKI ARGUMENT
    1. Definirajmo boga kot X.
    2. Ker si lahko predstavljam X, pomeni, da X obstaja.
    3. Bog torej obstaja.

    POGOJEN ONTOLOŠKI ARGUMENT
    1. Bog je bodisi potreben ali nepotreben.
    2. Bog ni nepotreben, to pomeni, da nujno potrebujemo Boga.
    3. Bog torej obstaja.

    TEOLOŠKO KREACIONISTIČNI ARGUMENT KOMPLEKSNOSTI
    1. Poglejte človeka, svet in vesolje! Ali niso kompleksni?
    2. Samo Bog jih je lahko ustvaril tako kompleksne!
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT DOVOLJ KOMPLEKSNEGA STVARNIKA
    1. Vsaka kompleksno stvar je moral nekdo ustvariti.
    2. Vesolje je kompleksno.
    3. Samo Bog je dovolj kompleksen, da lahko ustvari vesolje.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT VERE
    1. Če bi obstajal Bog, potem bi verjel vanj.
    2. Jaz verjamem v Boga!
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT NEPOPOLNEGA RAZDEJANJA
    1. V strmoglavljenem letalu je umrlo 167 potnikov in članov posadke.
    2. Preživela je samo en otrok z opeklinami tretje stopnje.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT ČUSTENEGA IZSILJEVANJA
    1. Bog vas ljubi.
    2. Kako morete biti tako brezsrčni, ko pa vas Bog tako ljubi!?
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT ODKUPNINSKEGA ŽRTVOVANJA
    1. Jezus je umrl za naše grehe.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT SKRITE LOGIKE
    1. Ateisti pravijo, da Bog ne obstaja.
    2. To pravijo samo zato, da bi bili videti pametnejši in bolj učeni.
    3. Ampak nas vseeno ne morejo preslepiti.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT IZ 2+2=4
    1. 2+2=4
    2. Razmislite o tem, kako malo verjetno je to!
    3. Če bi bilo vesolje prepuščeno naključju, potem 2+2 verjetno ne bi bilo nikoli enako 4.
    4. Namesto tega bi lahko bilo enako -56 ali 7.894.321.624 ali katerekoli drugi številčni vrednosti.
    5. Samo Bog je lahko naredil, da je 2+2 enako 4.
    6. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT KVADRATNEGA KROGA
    1. Ne obstaja nič takega, kot je kvadraten krog.
    2. Bog ni kvadraten krog.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT VEČVREDNOSTI
    1. Če Bog ne bi obstajal, potem sem kot človek manjvreden, saj mi ne pripada posebno mesto v kozmičnem smislu.
    2. Ampak, jaz sem večvreden, ker sem kristjan.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT ČISTE TRME
    1. Jaz verjamem v Boga!
    2. Jaz verjamem v Boga!
    3. Jaz verjamem v Boga!
    4. Jaz verjamem v Boga!
    5. Jaz resnično verjamem v Boga!
    6. Bog torej obstaja!

    ARGUMENT NEVERUJOČIH
    1. Večina svetovnega prebivalstva ne verjame v krščanstvo.
    2. Točno to je Satan tudi hotel.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT MOŽNIH SVETOV
    1. Če bi bilo nekdaj drugače, bi bilo danes drugače.
    2. To bi bilo slabo.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT STRAHU
    1. Če Bog ne obstaja, potem po smrti ni več življenja.
    2. Tega me je strah.
    3. Bog torej obstaja.


    ARGUMENT BIBLIJE (I)
    1. [Katerekoli biblijski citat po vaši izbiri]
    2. [Katerekoli biblijski citat po vaši izbiri]
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT BIBLIJE (II)
    1. V Bibliji piše, da je resnična.
    2. To pomeni, da je Biblija resnična.
    3. Biblija trdi, da obstaja Bog.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT BIBLIJE (III)
    1. Biblija je božja beseda.
    2. Kako to veš?
    3. Tako piše v Bibliji.
    4. Kako veš, da je Biblija resnična?
    5. Zato, ker je Biblija božja beseda.
    6. Ampak…
    7. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT BIBLIJSKE PREROKBE
    1. V Danijelovi knjigi je zapisanih več prerokb.
    2. Prerokbe so se kasneje izpolnile, kar dokazujejo ostali zapisi iz Danijelove knjige.
    3. Kar je bilo prerokovano, se je torej uresničilo.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT OSEBNEGA RAZODETJA
    1. Bog mi je povedal, da obstaja.
    2. Bog mi ne bi nikoli lagal.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT »VSI VERJAMEMO V NEKAJ«
    1. Vsakdo verjame v nekaj.
    2. To pomeni, da imamo vsi vero.
    3. Moja vera v Boga se ne razlikuje od vere, da bo jutri zjutraj vzšlo sonce.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT VETRA
    1. Vsi verjamemo v veter.
    2. Čeprav ga ne moremo videti.
    3. Pa vseeno obstaja.
    4. Enako je z Bogom.
    5. Analogija je očitna.
    6. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT SLEPOTE
    1. Ateisti so duhovno slepi.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT VSEPRISOTNOSTI
    1. Bog je povsod.
    2. Človek še ni bil povsod, da bi lahko dokazal, da Boga morda ni.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT INSTITUCIONALNE TRDOŽIVOSTI
    1. Rimskokatoliška cerkev obstaja že skoraj 2000 let.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT MATRICE
    1. Nemogoče je dokazati, da ne živimo v svetu, kakršen je tisti iz filma Matrica.
    2. To pomeni, da v resnici ne moremo spoznati realnosti.
    3. Če je realnost naključna, potem je torej vse možno.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT EVROPSKE ZGODOVINE
    1. Skoraj vsi veliki misleci v času srednjeveške Evrope so verjeli v Boga.
    2. Pozabimo na devetnajsto in dvajseto stoletje.
    3. Bog torej obstaja

    ARGUMENT KVANTNE FIZIKE
    1. Kvantna fizika uporablja princip nedoločenosti in negotovosti.
    2. Torej obstaja tudi prostor za Boga.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT UDOBJA
    1. Množica ljudi se počuti udobno, zato ker veruje v Boga.
    2. Gotovo mora obstajati nekdo, ki jim ponuja to udobje.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT SOLIPSIZMA
    1. Jezus je rekel: »Jaz sem resnica!«
    2. Glej 1.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT EKSTAZE

    1. Zbudil sem se z občutki neverjetnega veselja in radosti.
    2. Zagotovo ne gre za občutke povezane s spolnostjo, saj sem svetnik in mi nečiste misli ne prihajajo na pamet.
    3. Občutki ekstaze so torej lahko prišli samo od Boga.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT BIBLIJSKE OHRANJENOSTI
    1. Biblija se ni niti malo spremenila, odkar je bila napisana.
    2. Vse kar piše v njej, je torej resnično.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT LOGIKE
    1. Nekatere stvari pri logiki so takšne, da jih ne morem praktično dokazati.
    2. To pomeni, da vanje lahko samo verjamemo.
    3. To pomeni, da v logiko verjamete na enak način, kot mi verjamemo v Boga.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT OSEBNE NEZMOŽNOSTI
    1. V Bibliji piše, da je Jezus spremenil vodo v vino.
    2. Lahko vi spremenite vodo v vino?
    3. Seveda ne! To zmore samo Bog!
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT BOŽJEGA NASPROTOVANJA
    1. Satan je zloben.
    2. In vi ne želite biti na strani zla, mar ne?
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT DAVKOV
    1. Cerkev ne plačuje davke.
    2. Bog torej obstaja.

    JEZIKOVNI ARGUMENT
    1. Obstaja eksistenca in neeksistenca.
    2. Bog obstaja, tudi če ne obstaja.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT MONTY PYTON
    1. Graham Chapman se pojavlja v filmu, ki smeši Jezusa.
    2. Graham Chapman je umrl za strašno, neozdravljivo boleznijo.
    3. Bog torej obstaja.
    4. Bog nima smisla za humor.

    ARGUMENT DIKTATORJEV
    1. Veliki diktatorji niso verjeli v Boga.
    2. Veliki diktatorji so se zmotili.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT SMISLA IN NAMENA
    1. Brez Boga življenje ne bi imelo smisla in namena.
    2. Moje življenje mora imeti smisel in namen.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT MISLI
    1. Ničesar si ne moremo zamisliti brez Boga.
    2. Jaz mislim.
    3. Bog torej obstaja.

    VOLTAIREJEV ARGUMENT
    1. Voltaire je rekel: »Če Bog ne bi obstajal, bi si ga morali izmisliti!«
    2. Strinjam se z njim.
    3. Bog torej obstaja.

    NIETZSCHEJEV ARGUMENT
    1. Nietzsche je rekel: » Edino, kar opravičuje Boga, je to, da ne obstaja!«
    2. Ni res! Bog je poskrbel ne samo za eno, marveč za veliko število opravičil.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT DOSTOJEVSKEGA
    1. Če Boga ni, potem je vse dovoljeno.
    2. Tega ne morem sprejeti!
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT PASCALOVE STAVE
    1. Če Bog obstaja, potem je moja vera zadetek v črno, saj bom za nagrado dobil večno blaženost.
    2. Če Bog ne obstaja, potem je to slabo in moja vera odveč, a izgubiti ne morem veliko.
    3. To pomeni, da se splača staviti na Boga, ker lahko neprimerno več pridobim, kot izgubim.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT NEPOZNANIH ZMOŽNOSTI

    1. Bog ima zmožnosti, za katere mi navadni ljudje sploh ne vemo.
    2. To izniči vse argumente ateistov.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT IZKUŠNJE
    1. Premlad si še.
    2. Zato še nisi izkusil absurdnost življenja.
    3. Ampak prej ali slej boš odrasel.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT PROTISLOVJA
    1. Predpostavimo, da Bog obstaja.
    2. Ateisti trdijo, da Bog ne obstaja.
    3. Ker je to v nasprotju z originalno predpostavko, to pomeni, da se motijo.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT TRMASTEGA ZANIKANJA
    1. Ateisti vztrajno zanikajo obstoj Boga.
    2. Če Bog v resnici ne bi obstajal, potem se sploh ne bi obremenjevali z njim.
    3. Bolj kot trmasto vztrajajo pri svojem, bolj pritrjujejo, da je v resnici obratno.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT OBČUTJA BOŽJE PRISOTNOSTI
    1. Ateisti nikoli v resnici niso začutili Božje prisotnosti.
    2. Če bi kdaj začutili Božjo prisotnost, potem ne bi bili ateisti.
    3. Verniki v resnici občutijo Božjo prisotnost.
    4. Bog torej obstaja.

    PAPEŽKI ARGUMENT
    1. Papež trdi, da Bog obstaja.
    2. Papež je nezmotljiv.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT DENARJA
    1. Na vseh ameriških bankovcih in kovancih piše »Zaupamo v Boga«.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT POMANJKANJA DOMIŠLJIJE
    1. Ne morem si predstavljati, da Bog ne bi obstajal.
    2. Bog torej obstaja .

    ARGUMENT AD PERSONAM
    1. Martin Luther King Jr. je verjel v Boga.
    2. Najbrž ne mislite, da je bil Martin Luther tepec?
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT »ZATO«
    1. Zato.
    2. Bog torej obstaja.

    RAZŠIRJENI ARGUMENT »ZATO«
    1. Zato.
    2. Zakaj zato?
    3. Zato!
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT VERJETNEGA DOKAZA
    1. Bog obstaja.
    2. Je mogoče to dokazati? Verjetno.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT SAMOUMEVNOSTI
    1. Bog je samoumeven.
    2. Bog torej obstaja.

    NEVIDNI ARGUMENT
    1.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT VSEGA
    3. Bog je vse.
    4. Čisto v vse ni mogoče dvomiti.
    5. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT DOMNEVE
    1. Bog obstaja.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT BOŽJE MILOSTI
    1. Milost lahko prihaja samo od tistega, ki obstaja.
    2. Božje razodetje je posledica Božje milosti.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT BOŽJE SKRIVNOSTI
    1. Skrijemo lahko samo nekaj, kar obstaja.
    2. Božja prisotnost je večkrat skrita.
    3. Bog torej obstaja.

    ARHEOLOŠKI ARGUMENT
    1. Arheologi so odkrili prazen grob iz Jezusovih časov.
    2. To pomeni, da ima Biblija prav.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT MANJKAJOČEGA TRUPLA
    1. Jezusovo telo je izginilo.
    2. Nihče ni nikoli našel njegovih posmrtnih ostankov.
    3. Gotovo je vstal od mrtvih.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT NOETOVE BARKE
    1. Nekje v gorah so našli ostanke velikega čolna.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT ABSOLUTNIH MORALNIH NAČEL
    1. Če obstajajo absolutna moralna načela, potem obstaja tudi Bog.
    2. Ateisti pravijo, da ne obstajajo absolutna moralna načela.
    3. Vendar, to je samo zato, ker ne želijo priznati, da so grešniki.
    4. To pomeni, da obstajajo absolutna moralna načela.
    5. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT EGA
    1. V vesolju se vse vrti okoli Boga.
    2. Jaz sem postavljen v središče vesolja.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT KLETVE
    1. Celo ateisti preklinjajo Boga.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT DVOMA
    1. Celo nekateri verniki dvomijo v Boga.
    2. V nekaj, kar ne obstaja, ni mogoče dvomiti.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT NOROSTI
    1. Če ne bi verjel v Boga, bi se mi zmešalo.
    2. Nisem zmešan.
    3. Bog torej obstaja.

    KREACIONISTIČNI ARGUMENT (NE)ZAŽELJENIH PREDNIKOV
    1. Resnično si ne želim, da bi bil v sorodu z opicami.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT POSMRTNE IZKUŠNJE
    1. Oseba X je umrla kot ateist.
    2. Oseba X sedaj že ve, da je živela v zmoti.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT BOŽANSKE EKONOMIJE
    1. Narodi, kjer prevladuje krščanski protestantizem so bogatejši od ostalih.
    2. Bog torej obstaja.

    META ARGUMENT (I)
    1. To je dokaz božjega obstoja.
    2. Če bo bralcu uspelo prebrati ta dokaz do konca, mu bo s tem dokazan obstoj Boga.
    3. In če je mogoče dokazati obstoj Boga, potem ta gotovo obstaja.
    4. Bog torej obstaja.

    META ARGUMENT (II)
    1. Dejstvo je, da smo porabili že zelo veliko časa za razpravo o tem, ali Bog obstaja.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT BEDASTOČE
    1. V Bibliji piše, da so ateisti bedaki.
    2. Ne želim si, da bi bil bedak.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT NEVROZNANOSTI
    1. Znanstveniki pravijo, da je verjetno del naših možganov odgovoren za doživljanje mističnih izkušenj.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT VISOKE POEZIJE
    1. Obstajajo tako čudovite pesmi, da jih je lahko navdahnil samo Bog.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT SUBJEKTIVNOSTI
    1. Vse je subjektivno.
    2. Noben subjektiven dokaz ne more biti resničnejši od drugega subjektivnega dokaza.
    3. Glede na moje subjektivno prepričanje, je prepričanje, da je subjektiven tudi Bog, napačno.
    4. Bog torej (absolutno) obstaja.

    ARGUMENT ZASMEHOVANJA
    1. Jezus je rekel, da se bodo ljudje posmehovali kristjanom.
    2. Jaz sem idiot.
    3. Ljudje mi to večkrat rečejo.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT IDENTITETE
    1. Vera v Boga predstavlja centralni del moje identitete.
    2. Menda ne nameravaš zanikati mojo identiteto!?
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT BIBLIČNE ZGODOVINE
    1. Veliko število modernih zgodovinarjev meni, da je zelo verjetno obstajal človek z imenom Jezus.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT AGNOSTICIZMA
    1. Jaz ne vem. Ampak tudi ti ne moreš vedeti!
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT PRED-ZNANOSTI
    1. Vse je bilo v redu, dokler si človek ni izmislil znanosti.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT IZ ATEIZMA
    1. Obstaja veliko ateistov.
    2. Vsi ne morejo imeti prav.
    3. Bog torej obstaja.

    X-FILES ARGUMENT
    1. Resnica je tam nekje zunaj.
    2. Bog je resnica.
    3. Torej je tudi Bog tam nekje zunaj.
    4. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT IZ RAZUMEVANJA
    1. Ateisti tega ne morejo razumeti!
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT IZ UŽALJENOSTI
    1. Ateisti pravijo, da Boga ni.
    2. To žali vernike.
    3. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT LEPOTE
    1. Rožni cvetovi so čudoviti.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT ČUDENJA
    1. Vsakič ko pogledam v nebo in vidim vse te čudovite zvezde in vse te galaksije…
    2. Vauuuuuuu!
    3. Bog torej obstaja.

    ASTRONOMSKI ARGUMENT VELIKEGA BRATA
    1. http://us.st12.yimg.com/us.st.yimg.com/I/skyimage_2041_6501641
    2. Bog torej obstaja

    ARGUMENT NASPROTNIH DOKAZOV
    1. Ateisti trdijo, da ne obstajajo dokazi za Jezusovo božansko naravo.
    2. Ampak, tudi če bi obstajalo dovolj dokazov, jih to še zmeraj ne bi prepričalo.
    3. Bog torej obstaja.

    ASIMETRIČNI ARGUMENT IZ INDIJE
    1. Dobrodelnost Matere Tereze in njena pomoč revnim dokazuje, da je krščanstvo prava vera.
    2. Gandijevo usmiljenje in prizadevanj za mir še ne pomeni, da je tudi Hinduizem prava vera.
    3. Krščanski Bog torej obstaja.

    ARGUMENT VOJNE
    1. Vojna je pekel.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT SPOLNOSTI
    1. Seks je lahko božanski.
    2. Bog torej obstaja.

    ARGUMENT BOŽJE LJUBEZNI
    1. Ljubi Bog ljubi.
    2. Kdor ljubi, tudi obstaja.
    3. Bog torej obstaja.

    MINIMALISTIČNI ARGUMENT
    1. Bog.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://www.godlessgeeks...
  • http://us.st12.yimg.com...
  • Več od avtorja MC
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Sto in en argument za obstoj božjega bivanja | 11 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    En sam aragument

    Prispeval/a: Boris Kononenko dne ponedeljek, 2. marec 2009 @ 09:49 CET


    Poljubil sem ga, torej je.

    Juda I.


    Ozrite se, zaničevalci, čudíte se in izginite! Zakaj opravil bom delo v vaših dneh –

    Prispeval/a: Fredi dne ponedeljek, 2. marec 2009 @ 14:34 CET
    – če bi vam kdo o tem delu pripovedoval, ne bi verjeli.

    Pozdravljen Marko

    Čudeži in znamenja se dogajajo vsepovsod po svetu.

    Binkoštniki bi govorili o vstajenju mrtvih, ker pred verniki obujajo mrtve.
    Verjamejo jim le binkošniki, ki verjamejo tud, da lahko dobijo zlate plombe, če iskreno molijo v tako smer.

    Adventistom je čudeže delala Ellena White, ko po 4 ure v transu pred verniki ni dihala.
    Govorila je tud, da je bla zgoraj in napisala 100 knjig, ki jih prodajajo svojim vernikom kot suho zlato.

    Katoliki majo svoje finte in svoje čudeže v katere verjamejo le katoliki.

    (http://slowwwenia.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=24045)

    Človek zmeraj išče in zahteva znamenje, da bi verjel v čudež.

    Hudobni in prešuštni rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano znamenje razen znamenja preroka Jona.

    In govoril jim je:
    »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva; tistim, ki so zunaj, pa se vse daje v prilikah, da
    gledajo, gledajo – pa ne vidijo,
    poslušajo, poslušajo – pa ne doumejo,
    da se ne spreobrnejo in se jim ne odpusti.«

    »Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo.«
    To je slišalo nekaj farizejev, ki so bili pri njem, in so mu rekli:
    »Smo morda tudi mi slepi?«
    Jezus jim je dejal:
    »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ›Vidimo,‹ vaš greh ostane.«

    Tud so vidli biblijo pa so jih raje kurli, ker so pač tak želeli in verjeli, da vidijo.

    V moderni dobi pa vsi vidijo slepoto vernih v ljubezen.
    Kdo vidi slepo ljubezen?

    Kar pa zadeva prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa in našo združitev z njim, vas prosimo, bratje, da se ne pustite takoj zbegati v umu in vznemiriti ne po kakšnem duhu ne od besede ne od kakega pisma, kakor da je to od nas, češ da je Gospodov dan že nastopil.
    Naj vas nihče ne vara na kakršen koli način.
    Kajti prej mora priti odpad in se razodeti človek nepostavnosti, sin pogube.
    Ta se bo uprl in se povzdignil nad vse, kar se imenuje Bog ali uživa Božje čaščenje, tako da se bo celo usedel v Božje svetišče in se razkazoval, da je Bog.
    Se ne spominjate, da sem vam pravil te reči, ko sem bil še pri vas?
    Veste pa tudi, kaj ga zdaj zadržuje, da se ne more razodeti pred časom.
    Skrivnost nepostavnosti je namreč že na delu; treba je samo, da se umakne on, ki zadržuje.
    In tedaj se bo razodel nepostavnež, ki ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom svojih ust in ga uničil z veličastjem svojega prihoda.
    Nepostavnežev prihod bo v skladu s satanovim delovanjem in se bo kazal vso močjo, z znamenji in lažnimi čudeži.

    Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem se bo predstavljal tistim, ki gredo v pogubo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni.
    Zato jim Bog pošilja delovanje blodnjave, da verjamejo láži:
    tako bodo obsojeni vsi, ki niso verjeli resnici, temveč so pritrjevali krivičnosti.

    Razšli so se, ne da bi bili enih misli, ob tem pa jim je Pavel rekel samó še tole:
    »Kako dobro je Sveti Duh po preroku Izaiju govoril vašim očetom z besedami:
    Pojdi k temu ljudstvu in mu reci:
    Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli,
    gledali boste, gledali – a ne boste videli.
    Otopelo je namreč srce temu ljudstvu;
    z ušesi so težko slišali
    in zatisnili so si oči,
    da ne bi z očmi videli,
    da ne bi z ušesi slišali,
    da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili
    in da bi jih jaz ne ozdravil.
    Zato védite, da je bilo to Božje odrešenje poslano poganom: ti ga bodo tudi poslušali.«

    Življenje je čudež.
    Čudež je, da se človek zaveda življenja, da obstaja v čudežu brezkončnosti vesolja.

    Zagrizen ateist bi tud lahko uvidel, da vidi čudež, ker gleda čudež vid.
    Ateističen čudež obstoja v naključju naključja, da vidiš, da res obstajaš pač po naključju tud glih ti.

    Ljubezen odpira srce, srce uvidi in vidi ljubezen.
    Vidiš življenje, ki ga živi ljubezen ljubi Bog.

    Ne spoznajo in ne razumejo, kajti njihove oči so zaslepljene, da ne spregledajo, in njihova srca, da ne doumejo.

    Lep pozdrav


    Sto in en argument za obstoj božjega bivanja

    Prispeval/a: hierhod dne petek, 6. marec 2009 @ 21:09 CET
    Od naštetih argumentov mi je najbolj všeč minimalistični.
    Sv. Anzelm in sv. Tomaž Akvinski sta bila otroka svojega časa. Za svoj čas sta bila dovolj napredna in aktualna. Sedanja Rimska Katoliška Cerkev v oddaljenem ozadju res veliko da na Tomaža Akvinskega, to pa predvsem zaradi tega, ker je bil zelo sistematičen. Tomaž Akvinski je v svojem načinu razmišljanja deloval po vzoru slavnega grškega in antičnega filozofa Aristotela.
    Morda bi moderna Rimokatoliška Cerkev gradila na Hansu Ursu von Balthasarju ali pa na Karlu Rahnerju, ampak smola, ker sta oba po rodu Nemca. Tudi južnoameriška teologija osvoboditve bi ne bila slaba, ampak spet smola, ker je nastala v kvazi komunističnih državah.
    Osebno menim, da bi bilo zelo dobro, če bi prevzeli teologijo papeža Janeza Pavla II. (tudi Soeren Kierkegaard ni slab). Morda bomo dočakali ta dan.
    Je pa Katoliška Cerkev zelo bogata, če se ozremo na čas apostolov, apostolskih očetov in cerkvenih očetov. Zares bi bilo škoda, če bi naše razmišljanje o Bogu temeljilo samo na Tomažu Akvinskemu.


    Sto in en argument za obstoj božjega bivanja

    Prispeval/a: simon2712 dne sobota, 7. marec 2009 @ 23:02 CET
    ARGUMENT MC-ja
    1. MC obstaja in ne verjame v boga
    2. MC je zelo pameten
    3. Bog torej obstaja


    Sto in en argument za obstoj božjega bivanja

    Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 5. avgust 2010 @ 22:08 CEST
    Marko, po vsem prebranem sem ugotovila še eden argument Boga za obstoj, ali argument za obstoj Boga (kakorkoli :) , ta argument – si Ti .

    (resno mislim)

    to verjetno naj bi bil argument za vsakega - njegov lasten obstoj.

    Lp


    Sto in en argument za obstoj božjega bivanja

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 6. avgust 2010 @ 14:22 CEST
    V naših močno hvaljenih sodobnih časih so se reke trpljenja in zmešnjave izlile v obilni meri. Mnogi, ki so polni dvomov, iščejo odgovor glede stvarjenja sveta, Stvranika in kraja, kje se je človek namestil.

    V razgovorih po radio, tv, internetu, v intervjujih in poročilih tiskanih medijev, na znastvenih in filozofsih simpozijih... povsod se pojavljajo ista vprašanja. Toda je prav tako, kot da človeštvo ne bi hotelo slišati ali prepoznati odgovoro.

    Knjigarne so preplavljene z novelami, z znastveno-fantastičnimi zgodbami, s filozofskimi razpravami in neokusno, prostaško literaturo, v kateri sp pobljuvane in splaknjene misli velikih mislecev, dokler o njihovih pogledih ne ostane prav nič.

    Toda nasproti temu mlinskemu toku pogledov in mnenj, ki v nas povzroča omotico, postavimo nekaj besed Devendranatha Tagorja, očeta indijskega pesnika (Rabindranatha Tagoreja).

    Nekoč je dvomljivec vprašal Devendranatha Tagoreja "Vedno govoriš o Bogu, toda ali lahko dokažeš, da Bog sploh obstaja?"
    Devendranath je pokazal proti svetlobi in odgovoril: "Ali veš kaj je to?"
    "Tisto tam je svetloba" je odgovoril dvomljivec.
    "Kako veš, da je svetloba?"
    "Saj jo vidim", je odgovoril mož, "in ni mi zatorej to ni treba dokazovati."
    "Dobro" je nadaljeval Modrec, "tako je z obstojem Boga. Sam Ga vidim v sebi in zunaj sebe , v vsaki in skozi vsako stvar. Zato ne potrebujem dokaza."

    Nadaljeval je:" Dokler je še čebela izven cveta lilije in še ni okusila sladkosti njenega nektarja, se spreletava okrog cvetlice in povzroča glasen , brenčeč hrup. Toda, čim je notri v cvetu, tiho srka nektar. Dokler se nekdo še prička in razpravlja o verskih naukih in dogmah, še ni okusil nektarja prave Vere."

    "Zato: Bodi tih in razumi. Kjer koli se pojavi Večno bitje s svojo Svetlobo, je naša svetilka nepotrebna. O, ubogi ljudje , ki mislijo, da usmiljena vredna svetilka človeškega razumevanja daje več svetlobe kakor čisti sijaj Bžjih zvezd."


    Sto in en argument za obstoj božjega bivanja

    Prispeval/a: Violeta dne petek, 6. avgust 2010 @ 14:32 CEST
    "Zato: Bodi tih in razumi. Kjer koli se pojavi Večno bitje s svojo Svetlobo, je naša svetilka nepotrebna. O, ubogi ljudje , ki mislijo, da usmiljena vredna svetilka človeškega razumevanja daje več svetlobe kakor čisti sijaj Božjih zvezd."

    Lepo Miran, če si prišel do tega spoznanja.

    Osebno zame upam še obstaja upanje, da bom :)

    Lep dan


    Sto in en argument za obstoj božjega bivanja

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 6. avgust 2010 @ 15:09 CEST
    Violeta, moje spoznaje je mnogo manjše kot pa od tega indijskega Modreca, ki so ga v Indiji častli kot svetnika, a je ravno toliko , da besedam tega Modreca od znotraj v duši povsem verjamem in nekako vem, da je tako.
    lep pozdrav tebi in Marku .
    Miran.


    Sto in en argument za obstoj božjega bivanja

    Prispeval/a: MC dne petek, 6. avgust 2010 @ 22:43 CEST
    >> Nadaljeval je:" Dokler je še čebela izven cveta lilije
    >> in še ni okusila sladkosti njenega nektarja, se spreletava
    >> okrog cvetlice in povzroča glasen , brenčeč hrup.
    >> Toda, čim je notri v cvetu, tiho srka nektar. Dokler
    >>se nekdo še prička in razpravlja o verskih naukih in
    >> dogmah, še ni okusil nektarja prave Vere."

    Pa vendar se dogaja, da tudi čebelice letajo s cveta na cvet. In potem se pričkajo o tem, kateri nektar je slajši.





    Sto in en argument za obstoj božjega bivanja

    Prispeval/a: MC dne petek, 6. avgust 2010 @ 22:51 CEST
    Težava pri dokazovanju Boga se kaže že v tem, da ne obstaja skupno (objektivno) stališče o tem, kaj Bog je, oziroma, kaj naj bi Bog bil. (Ker obstaja skoraj neomejeno definicij o Bogu, bi potrebovali tudi neomejeno število dokazov.) Veliko laže (in tudi bolj smiselno) je dokazovati na primer obstoj ali neobstoj škratov ali vampirjev. Za škrate in vampirje obstaja bolj ali manj neka poenotena predstava, kakšni so, kakšni so njihovi atributi. Za bogove oziroma za boga (v strogem monoteističnem smislu) sicer obstaja neka splošna definicija (vsemogočen, neskončen, vseveden, večen, neskončno dober oziroma pravičen). A kaj, ko se že (človeška) definicija vsemogočnosti sesuje v prah ob tako preprostem vprašanju, kot je: »Ali zmore bog ustvariti tako težko skalo, da je ne bo mogel dvigniti?«

    Vsak poskus definicije boga je nujno pogojen (in omejen) z antropomorfnimi predstavami, hkrati pa tudi zato podrejen človeški logiki. Vsak antropomorfizem hkrati že pomeni redukcijo – in to vedno pod nivo maksimuma naših predstavnih zmožnosti. Te pa so v vseh ozirih omejene. Največ, kar zmoremo, je spoznavati Boga »per partes« - Boga nikakor ni mogoče spoznati v celoti, niti ne samo »v njegovem bistvu« (kot si domišljajo nekateri newage guruji in gnostiki) – Bog je vedno onstran razumevanja in onstran spoznanja. V tem smislu je tudi vsaka »razodeta resnica« nujno samo antropomorfno popačena resnica, beden odtis, veliko premajhen za boga, in vse prevečkrat premajhen celo za ljudi svojega časa. Človeški, prečloveški, skratka. (»Sveti spisi« oziroma tako imenovana razodeta Božja beseda niso dokaz za obstoj Boga, ampak dokazujejo kvečjemu to, da so se ljudje vedno zanimali za boga in za bogove in nam kažejo, kakšna je bila v svojem času človeška predstava o bogovih. Zgodovina boga je v bistvu zgodovina človeških bolj ali manj antropomorfnih predstav o bogu.)

    Dokazati obstoj boga oziroma stvarnika (z znanstveno metodologijo) bi pomenilo redukcijo boga na objekt proučevanja, ki je sestavni del narave, je torej vanjo vključen in je torej podvržen naravnih zakonom. Bog, ki se podreja zakonom pa po definiciji ni več Bog; je v najboljšem primeru bog ali neko »superbitje«, sicer zmogljivo in kompleksno preko naših zmožnosti razumevanja, a še zmeraj samo eno izmed (vmesnih)členov v neskončni verigi vzroka in učinka. Znanost ne bo nikoli »odkrila« Boga in nikoli ne bo mogla dokazati njegovega obstoja. Niti ni to njega naloga in ni ne njena ambicija. Na drugi strani je teologija že »našla« boga (oziroma bolje rečno si to le domišlja), ki je skoraj praviloma vedno tudi »človekopodoben« – v nekem radikalnem smislu je teologija veliko bolj okrnila in pomanjšala boga, kot ga je najbolj »ateistična« znanost. Znanost pušča bogu neskončne možnosti – tudi ali predvsem zato, ker se z njim sploh ne ukvarja in ga ne proučuje. (Bog je odvečna hipoteza.)

    Pa vendar - Bog obstaja! A le zato, ker ga NI mogoče dokazati!


    A je res?

    Prispeval/a: Boris Kononenko dne sobota, 7. avgust 2010 @ 08:29 CEST


    Zdravnik na urgenci: "Gospa moje sožalje, vaš mož je mrtev."
    "Ni res, še sem živ," se oglasi mož.
    "Molči", ga nadere žena. "Zdravnik je šolan človek. Bo že vedel kaj je res in kaj ne!"

    Boris


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,62 seconds