Če se ne zavedamo tistega ki misli, pomeni, da se naša zavest še ni ločila od razuma.
Razumska (ego) zavest se istoveti s svojimi mislimi. Pomeni da živimo svoje misli in miselne predstave. Ego zavest je povsem usmerjena v zunanje življenjske okoliščine. Naše misli ustvarjajo projekcijo-iluzijo naše življenjske resničnosti. Tako, kot se naša zavest občuti, take so naše misli in tako se naše telo na misli odziva s čustvi.
Če je naša zavest pozunanjena, odvisna od sveta minljivih oblik, potem je znotraj tako kot zunaj. Bolj kot zakon privlačnosti, bi temu rekel zakon refleksije. Ujeti smo v svet miselnih oblik. Misli se vrstijo ena za drugo. Misel na pol praznega kozarca lahko sicer zamenja misel na pol polnega kozarca, vendar bo na pol prazen kozarec v svetu miselnih oblik vedno obstajal in »čakal« da pride na vrsto.
Šele, ko se v zavedanju dvignemo nad lastne misli ugotovimo, da je zavest tista, ki jih ustvarja. Da se razum samo odziva na našo zavest. Ko v zavedanju presežemo razum se odprejo čisto nove razsežnosti. Zavest je obdarjena s čisto novimi močmi. Z močjo Srca, z močjo Ljubezni.
To je Zavest, ki se ne trudi več z ustvarjanjem (»ugodnih/neugodnih«) zunanjih življenjskih okoliščin in spreminjanjem le teh. Je Zavest Ljubezni, ki podpira in sprejema Življenje takšno kot je. To je zavest, ki je ponotranjena , vendar ji vse zunaj sledi. Ima izredno moč kreacije. Vse kar obsveti s svojo Lučjo se preobrazi. Je dodatna (po)moč Življenju.
BIT+ZAVEDANJE=MOČ KREACIJE, MOČ ŽIVLJENJA
So vrata v večnost.
|
Preseganje razumske zavesti
Prispeval/a: Astronom dne četrtek, 3. marec 2011 @ 07:04 CET
Preseganje razumske zavesti
Prispeval/a: MC dne četrtek, 3. marec 2011 @ 11:02 CET
>>da se naša zavest še ni ločila od razuma.
Nekoč sta si v opoziciji stala vera in razum. Danes si na
podoben način stojita nasproti zavest in razum. Zavest je
surogat novodobnih gibanj za vero – za vero, ki se je v času
tehnologije in znanosti izkazala kot popoln anahronizem. Prej
smo imeli religijo na osnovi vere, sedaj imamo nove religije
na osnovi zavesti. Osebnega boga zamenjuje tako imenovana
Višja zavest. Klasičen teizem počasi prehaja v bolj ali manj
mistične oblike deizma, kar je povsem skladno s kapitalistično
paradigmo, ki je kolektivno uspešno transformirala v
individualno. Povedano drugače - vsak ego naj se sam proti
sebi bori na svoj noči. Vse poti so prave, če vodijo k Višji
zavesti. Duhovni biznis pa je v osnovi enak kot vsak drugi
biznis.
Še o zavesti: Nemogoče je misliti, da obstaja zavest, ki je
neodvisna od naših misli, ne da bi mislili na način, kot mislimo
o vsaki drugi stvari. Zavest o višji zavesti je samo miselna
interpretacija subjektivnih – čutnih zaznav in občutij. Istim
občutkom in (notranjim) zaznavam dajemo drugačna imena.
Človeški možgani današnjih ljudi delujejo enako kot možgani
srednjeveških in staroveških ljudi – to pomeni, da fabricirajo
podobne spiritualne izkušnje. Spreminja se samo
interpretacija oziroma racionalizacija teh občutij. In to delajo
naši možgani, to dela naš ego - edini, ki določa to, kar smo. Mi
smo ego. Naš ego je tisti, ki interpretira naša spiritualna
občutja. Celo takrat, ko se trudimo, da bi mislili drugače. Ego
je tisti, ki si prizadeva, da bi zanikal samega sebe. Zanka, iz
katere ni mogoče pobegnti - dokler smo. Smo pa toliko časa,
dokler se trudimo bežati...
Preseganje razumske zavesti
Prispeval/a: osh-kosh dne četrtek, 3. marec 2011 @ 11:19 CET
toliko časa, dokler se trudimo bežati...<<
Kaj to pomeni,a lahko malo bolj podrobno?
Preseganje razumske zavesti
Prispeval/a: MC dne četrtek, 3. marec 2011 @ 11:44 CET
Nemogoče je razpravljati in razmišljati o tem, kaj smo
oziroma o tem, kakšen je izvor naše zavesti, na način, ko bi
izgubili zavest o tem, da to počnemo mi sami in ne nekdo
drugi. Sicer si lahko domišljamo, da to nismo mi, ampak še
zmeraj uporabljamo besedico "mi" in pri tem referiramo na
tisti del samega sebe, ki mu pravimo "ego". Ljudje (oziroma
naši možgani) so sicer sposobni prestopiti v neko drugo
"realnost", ko za nekaj časa pozabimo na to, kar smo - a
nazadnje se vedno znova vrnemo v stanje, ko se zavemo, da
smo bili "mi" tisti, ki so za nekaj časa izgubili zavest o tem, da
smo mi. Amnezija lastnega ega je nemogoča - če pa se
slučajno primeri, potem je to primer za klinično obravnavo. (V
vsakem primeru pa stari ego zamenja nov ego, po sistemu -
včeraj je bil Janez Novak, danes pa je Napoleon Bonaparte)
Preseganje razumske zavesti
Prispeval/a: stojči dne četrtek, 3. marec 2011 @ 13:46 CET
"Razum je del zavesti,
bolj ko je ozaveščen, bolj se širi,
in manj ko je ozaveščen,
bolj je omejen."
Stoyan Svet
---
stoychi
Preseganje razumske zavesti
Prispeval/a: Yoda dne četrtek, 3. marec 2011 @ 14:38 CET
slučajno primeri, potem je to primer za klinično obravnavo."
Z ostalim delom posta se sicer precej strinjam, glede potrebe po klinični obravnavi pa je vprašljivo. Dodajam da je celo obstoj kolektivne zavesti lahko vidik kolektivnega ega. Ego ni nujno slab in ni nujno dober, je samo bolje ali slabše usklajen del celote. Žal racionalen um ni preveč dobro usposobljen za neposredno interpretacijo celote. Pomaga si z matematiko in drugimi načini znanosti. Ampak matematika in kvantna fizika naprimer sta predvideli racionalnemu umu nepojemljive zakone, empirična znanost pa jih tudi dokazuje - seveda na posreden - racionalnemu umu dostopen način.
Možno je prakticirati mentalno vajo da opazujemo "nemo" svoje misli na svoboden, nepristranski način. Uspešen tovrsten poskus da zelo koristno izkušnjo, ki pa jo je tudi precej težko z razumom interpretirati. Res je tudi po takem poskusu težko reči kdo smo mi in kdo nismo in ali morda nismo istočasno več vidikov ene iste stvarnosti.....
V ozadju vsakega stališča je neko prepričanje. Skupek prepričanj je že neke vrste vera pa če nam je to všeč ali ne.
Mnogi imamo predsodke in pomisleke ob besedi "religija". To izhaja iz tega da splošen pojem "vera" povezujemo naprimer s srednjeveško inkvizicijo ter splošnimi inštitucionalnimi devijantnostmi, dogmo, itd.
Kaj pa osebna neinštitucionalna prepričanja? Saj vendar nismo bili prisotni pri nobenem znanstvenem odkritju niti pri razvoju katerekoli znanosti, pa jo vseeno uporabljamo, celo verjamemo v vsemogočnost tehnologije in znanosti. Ali ni to tudi religija? Na nižjem nivoju bi rekel temu celo da dobiva obliko znanstveno - tenološkega fetišizma.
Obstajajo mnogi znanstveni dokazi o učinkih prepričanj v materialnem svetu, zato prepričanja ne moremo odpraviti z levo roko. Še posebej so zelo dejavna nezavedna prepričanja - vzorci. Zato je vprašljivo tudi trditi da je religija na splošno anahronizem, razen seveda če govorimo o inštitucionalni in dogmatski religiji.
Celo če privzamemo vsa prepričanja za anahronizem nas bodo tista nezavedna negativna prepričanja še vedno prav neusmiljeno in "anahronistično" tolkla celo življenje. Ja, strinjam se z odpravo teh negativnih prepričanj - "podzavestne religije zla".
Ampak žal to ne gre z deklarativnim nasprotovanjem temveč edinole s preoblikovanjem - čiščenjem uma.
Preseganje razumske zavesti
Prispeval/a: Yoda dne nedelja, 6. marec 2011 @ 01:13 CET
Danes se veliko govori o taki in drugačni zavesti pa se sprašujem kaj vse si ljudje predstavljajo pod tem. Za moje pojmovanje je zavest stanje uma, um pa je struktura, ali posoda, v kateri se odvijajo procesi zavesti. Zdi se mi torej bolje govoriti o umu, kot o zavesti, ker je zavest zelo dinamično spremenljivo trenutno stanje, um pa je relativno trdna struktura, ki se le počasi spreminja na osnovi izkušenj ter učenja. Različno formirani (razviti) umi pa seveda potencialno omogočajo doseganje različnih nivojev, oziroma stanj zavesti.
Sam ne vidim splošnega antagonizma med zavestjo in razumom niti med vero in razumom, razen v posebnih primerih, naprimer kadar je (fanatično versko) prepričanje, ali kako drugo omejeno prepričanje v popolnem nasprotju z zdravim razumom. V predhodnem komentarju sem že nakazal da so naša osebna prepričanja ključni »logični operatorji« funkcioniranja našega (raz)uma in to ne glede če so ta naša osebna prepričanja res čisto individualna, ali pa morda del neke institucionalne religije, oziroma morda del neke »newage religije« - »zavesti«, ali kateregakoli drugačnega skupka prepričanj. Med te danes pomembno prisotne toda omejene, iracionalne in seveda nujno tudi nekonsistentne sisteme prepričanj bi uvrstil zlasti naprimer dva večinsko prisotna »religijska« (pod)sistema: a) religija ekonomije, financ in gospodarstva, b) »religija« znanosti in tehnologije. Žal sta obe omenjeni »religiji« zabloda in v koliziji z logičnim umom (razumom), v kolikor le tega uporabljamo dosledno, nepristransko in v dovolj razširjenih okvirjih. Ti dve »religiji« nista samo zabloda ter antagonizem zdravemu razumu ampak pomenita celo grožnjo katastrofe tej civilizaciji.
V večini primerov je naš domnevno zdrav logičen razum omejen in še moten s skritimi (iracinalnimi) vzorci. Poleg tega pa funkcioniramo tako da negiramo vse tisto kar ni prisotno v našem trenutnem sistemu prepričanj. Pri tem pozabljamo da stvarnost določena z našim osebnim naborom prepričanj (izkušenj) ni nujno celotna in edina stvarnost drugih ljudi in sveta ter obratno. Zato prihaja do nesprejemanja in nasprotovanja. V ozadju nesprejemanja – netoleriranja drugačnih stališč je v bistvu nepripravljenost dopustiti možnost da naša omejena stvarnost ni edina in ni celovita.
In sedaj končno še o potrebi klinične obravnave popolne amnezije ega. Ta misel se mi zdi odlična iztočnica za resno razmišljanje o teh vprašanjih. V mojem sistemu prepričanj dopuščam možnost obstoja reinkarnacije ega. Bi se reklo da nekako verjamem v to čeprav bi si želel da bi tudi uradna znanost ponudila afirmirane dokaze za to. Verjamem tudi da bo v bodočnosti ta znanost razširila področja in načine raziskav, kar bo privedlo do znanstvene afirmacije mnogih takih do sedaj nepriznanih stališč. Prepričan sem da so že sedaj na voljo sredstva in načini za to, ni pa interesa, ker znanost na žalost služi tudi prej omenjenima izrojenima lažnima »religijama«.
Takole ob upoštevanju domneve o reinkarnaciji ega večina ljudi ob rojstvu (ali takrat enkrat) doživi popolno amnezijo (prejšnjega) ega. In zato bi morali biti klinično obravnavani, pravzaprav bi res morali biti glede na to kako noro brezumno se obnaša ta svet. Tiste redke razvite duše pa ki se spomnijo svojih prejšnjih življenj – egov so po mojem tudi v resnici že transcendirale norost tega sveta in »klinične obravnave« torej res ne potrebujejo.
Zavest - Um - Ego
Prispeval/a: Astronom dne nedelja, 6. marec 2011 @ 12:29 CET
Mislim, da Um ni nič bolj "posoda za oblikovanje zavesti", kot je materialna oblika "posoda za oblikovanje astrala" ... ali pa če hočeš tudi astral "posoda za oblikovanje uma" ...
Vsaka plast je drugi lahko posoda ... zato pa deluje "tako zgoraj, kakor spodaj" in obratno ...
In Ego se lahko istoveti s čemerkoli iz nabora možnosti Akaše - z zavestjo, umom. eteričnim telesom ali materialnim telesom ... kakor mu ljubo in kakor mu drago ...
JAZ OVCA
Prispeval/a: MC dne nedelja, 6. marec 2011 @ 14:57 CET
evolucije. Zavedanje da si, zavedanje, ne samo da si, ampak
tudi zavedanje, da si ti tisti, ki misli, da si, se zdi na prvi
pogled osupljiva, a nič manj osupljiva, kot naša zmožnost
oziroma zmožnost naših možganov, da zmoremo tako zlahka
in učinkovito prepoznavati obraze. Z eksperimenti so pokazali,
da si sto različnih obrazov zapolni tudi ovca. Zakaj se tudi
ovca ne bi mogla zavedati sama sebe - pravzaprav dopuščam
možnost, da je že tako, možgane ima ovca gotovo dovolj
velike in razvite.
Ego pa - ne le, da se lahko istoveti s čimerkoli, lahko si tudi
IZMISLI karkoli - vključno z astrali, bogovi, dušo, nebesi in
dimenzijami. Nenazadnje so tudi tri osnovne dimenzije samo
"izum" našega miselnega aparata.
Če se ego ne bi istovetil z ničemer, potem bi izgubil svojo
"substanco" - nehal bi misliti torej obstajati, ego je bistvo naše
zavesti, da smo - ego - to je naša prava in edina bit!
Seveda pa si ego, ki se noče sprijazniti s tem, da je njegov
obstoj vezan na obstoj fizičnega telesa, začne umišljati, da je
njegovo bistvo nekje drugje, in da je v resnici več, kot samo
to, kar misli, da je. Ta "želja" ega predstavlja osnovno
dispozicijo za religiozno oziroma dualistično razlago sveta - za
t.i. Platonov svet idej.
JAZ OVCA
Prispeval/a: Astronom dne nedelja, 6. marec 2011 @ 15:26 CET
MC, prav si napisal, da si Ego IZMISLI (ali bolje rečeno "izbere"), s čim se bo istovetil. Tudi to, da si je izmislil (izbral) istovetiti se z nekim človeškim telesom ni nič bolj resnično, kot če bi si izmislil istovetiti se s telesom ovce, ali pa čim drugim ... Dejstvo je, da Ega ne najdeš v nobeni celici telesa, s katerim se istoveti, zato Ego ni del materialnega sveta.
JAZ OVCA
Prispeval/a: MC dne nedelja, 6. marec 2011 @ 18:39 CET
Napačno pa je tvoje sklepanje, da zato ego (ali zavest) ni del
materialnega sveta. Saj tudi ne najdeš oceana v kapljici
morja, zato pa se lahko milijarda milijard kapljic združi v
ocean. Tako kot se 30 in več milijard možganskih celic oz.
neuronov povezuje me sabo v možgane (vsaka med njimi z
10.000 sinaptičnimi povezavami).
Vprašam se, čemu vse to, če zavest ni del materialnega
sveta, čemu pravzaprav sploh služijo možgani? Hm, verjetno
si jih je izmislil ego, ki lebdi sam zase v neki pravljični
dimenziji, mogoče v isti ali v kaki drugi, kot nekaj, kar ni ego
in je, če verjamemo novodobnim eksorcistom ega, naše pravo
bistvo. 300.000 milijard sinaptičnih povezav pa medtem melje
v prazno - očitno z enim samim namenom – da ugotovijo, da
v resnici sploh ne obstajajo. Če anti-parafraziram Deskartesa:
»Sem šele takrat, ko ne mislim več!«
p.s.:
In še nasvet za vse: Ko bo naslednjič koga bolela glava, naj
pomisli na to, da je v resnici nima. Glavobol bo v trenutku
izginil.
newage ovce
Prispeval/a: Yoda dne nedelja, 6. marec 2011 @ 21:54 CET
Glede ovac pa sem vedno trdil da obvladajo statistiko in verjetnostni račun, saj se sicer ne bi ščitile s čredo. Jasno da ima ovca v čredi statistično večjo verjetnost preživetja, kot sama kadar čredo napadejo volkovi.
Ampak tu se zgodba ne konča, ker so ovce na ta način statistiko obvladale še preden jo je človek "odkril" in matematično definiral. Obstaja možnost da so se ovce statistike naučile že od kake druge predhodne civilizacije, o kateri nam morda ni znano da so pri njih morale statistiko obvladati celo ovce. Ampak kakšne neumnosti govorim. Saj smo vendar mi do sedaj najpametnejši in najboljši v zgodovini vesolja, ne bomo pa menda malenkostni glede tega da so ovce statistiko obvladale pred nami, kajneda.
newage ovce
Prispeval/a: MC dne nedelja, 6. marec 2011 @ 22:49 CET
V bistvu imaš prav – ločitev na HW in SW je formalno
sproducirana, pravzaprav bi morala veljati samo za računske
stroje, ki temeljijo na integriranih silicijevih vezjih. Človeške
možgane je zelo težko, če ne nemogoče primerjati s
računalnikom. Človeški možgani delujejo na principu
nevronskih mrež – ne delujejo linerano. Niso samo črna
škatla, v kateri teče nek program. So samoučeči (tudi
samopozabljivi), samoadaptivni mehanizem. A še vedno so
zgolj mehanizem – sofisticiran biološki stroj. Tudi razvoj novih
računalnikom bo moral prej ali slej iskati in tudi že išče svoje
potenciale oziroma možnosti v simulaciji tega, kar je skozi
milijone let v evolucijskem postopku zgradila narava sama.
Prav mogoče je, da bo čez kakih 50 let Silicijeva dolina samo
še tehnični relikvarij oziroma muzej starih tehnologij.
p.s.:
Kar zadeva ovc pa bi rekel tole. Za začetek bi povsem
zadostovalo, če bi se ljudje zavedli, da nismo veliko boljši od
navadnih ovc.
statistika in evolucija
Prispeval/a: Yoda dne nedelja, 6. marec 2011 @ 23:08 CET
Tu bom pa dal še svoj komentar da si je človek izmislil tudi nekakšno matematiko, katere del je tudi statistika ter verjetnostni račun in večina ljudi celo veruje v resničnost te matematike. (Pravzaprav sem tudi sam med njimi - priznam)
In tu naletimo na neko resno težavo ker so se neki matematiki pred desetletji igrali z izračunom statistične verjetnosti da bi najosnovnejša živa celica nastala po verigi zaporednih naključnih dogodkov - se pravi evolutivno. In (žal) so ugotovili da je taka možnost zanemarljivo majhna, praktično nična. Ampak morda pa so po kakšnem singularnem antinaključju vseno lahko nastali človeški možgani, pa seveda tisti od ovc in opic tudi.
Ne, ne menjam teme od vprašanj zavesti k domnevnemu antagonizmu med evolucijo in kreacionizmom. Samo nakazal sem nerešena kolateralna vprašanja k določenim stališčem in tezam. In mimogrede bom vseeno izrazil svoje mnenje tudi o vprašanju evolucija vs kreacionizem. To je analogno HW vs SW. To pa je očitno vezano na vprašanje zavesti, da mi kdo ne bi očital menjanja teme.
statistika in evolucija
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 7. marec 2011 @ 15:58 CET
>> ki me tare je sledeče vprašanje. V kolikor je zavest stranski
>> produkt evolucije, kaj je potem glavni produkt ?
Ne sme te zapeljati beseda »stranski«. Stranski ne pomeni nujno nekaj, kar se v našem vrednostnem sistemu zdi manj pomembno. V tem oziru tudi ne obstaja nekaj, čemur bi smeli reči glavni. Možgani se niso razvijali z nekim namenom, še najmanj ZATO, da bi bili nazadnje zmožni tiste »operacije«, ki ji pravimo zavest ali zavedanje ali dualni način razmišljanja. Razvoj oziroma večanje zmogljivosti možganov je posledica naravnega izbora zaradi povsem nekih drugih pritiskov oziroma potreb – potrebe po boljšem vidu, boljšem razločevanju oblik, boljšemu spominu, hitrejšemu procesiranju slike. Zmožnost zavesti oziroma zavedanja je v tem oziru izrazito sekundarne narave, morda se bo na dolgi rok ta naša »odlika« izkazala celo kot tista »napaka narave«, ki bo povzročila naše izumrtje. Vprašanje je tudi, ali je pojav zavesti popolnoma diskretnega izvora. Se je zavest res pojavila tako zelo nenadoma? Se je mogoče zavedati bolj ali malo manj? Se je mogoče zavedati na pol? Kakšno zavest o sebi, oziroma o tem, da so, so imeli že izumrli človečnjaki in druge izumrle vrste homo? Kako je s tem pri živalih? Višji primati se nedvomno zavedajo, da so – zavedajo se svoje identitete – prepoznajo se na primer v ogledalu. Njihovi možgani imajo zmožnost zavedanja. To so nedvomno zanimiva in smiselna vprašanja.
Še primer t.i. sekundarne »stranske« funkcije nekega organa: Drobni in izredno gibljivi človeški prsti, na primer, se niso razvili zato, ker bi imeli osebki, ki bi bili bolj sposobni igrati na klavir, boljše možnosti za preživetje, še manj zato, da bi lahko – v luči neke ideje o smislu evolucije, nekoč igrali na klavir. Pritisk naravnega izbora, ki je dajal prednost osebkom z bolj gibljivimi, vitkimi prsti, je potekal skoraj izključno v povezavi - najprej s plezalnimi sposobnostmi in z nabiranjem hrane, mogoče do neke mere tudi s pripravo hrane in z uporabo in/ali izdelavo orodij. Zmožnost natančnih operacij, kakršno je tipkanje ali igranje klavirja, je »stranski« produkt evolucije, ki je trajala več deset milijonov let. Nekoliko poenostavljeno rečeno - homo sapiens zmore tako odlično igrati na klavir, ker so naši predniki pred več kot tridesetimi milijoni leti osvojili krošnje tropskih dreves, okolje, v katerem so imeli boljše možnosti za preživetje osebki z bolj gibljivimi in daljšimi prsti.
>> Podvprašanje pa je ali sem prav razumel da naj bi
>> zavest bila torej izključno funkcija možganov in telesa ?
Prav si razumel. (Možgani so del telesa.)
>> In ali je morda kaj znanega o tem kam
>> predvidoma pelje evolucija.
Evolucija nima nikakršnih namenov. V bistvu ne pelje nikamor – nima nobenega cilja.
>> In če je možno sploh govoriti o tem da
>> kam pelje, ali pa je morda čisto slepa, neinteligentna,
>> takorekoč stohastična ? No ja, sem ga že užgal.
Res si ga užgal. Seveda evolucija še zdaleč ni slepa. Slepa je lahko kvečjemu vera v stvarnika, ki ga za nameček sploh ni mogoče dokazati. Inteligentna evolucija tudi ni, vsaj ne v smislu, kot ga razumemo ljudje, ko opisujemo proces inteligentnega načrtovanja. Le katera inteligenca bi plavajoči živali, kakršen je na primer kit, ustvarila zadnje okončine oziroma ostanke nog, človeškemu embriju škrge, kitovemu embriju pa zametke zob??!!
>> Saj je Darwin razložil da je eden od logičnih operatorjev
>> evolucije pač izbor vrst po naravni selekciji.
Malo nerodno si se izrazil, ampak v osnovi je res tako. Naravna selekcija ni edini, je pa eden izmed najbolj odločujočih gonil evolucije.
>> Ampak ali je tudi ta osnovni postulat Darwinove
>> evolucije nastal evolutivno?
Če vzpostaviš analogijo med biološko evolucijo in evolucijo idej (med geni in memi), potem je odgovor lahko pritrdilen.
>> Preden se je evolucija evolutivno razvila do te svoje
>> evolutivne funkcionalnosti pa res ni moglo biti nič
>> po čemer bi se razvijala.
??? (smisel tega stavka verjetno razumeš samo ti)
>> Kako pa se je potem sploh lahko evolutivno
>> razvila evolucija če pred razvojem evolucije
>> evolucija kot funkcija ni obstajala ?
Biološka evolucija ne potrebuje idejo o evoluciji, zato da se odvija. Tako kot Zemlja ne potrebuje ideje o tem, da Zemlja kroži okoli sonca, zato, da bi potem tudi res krožila okoli sonca. Stvari se pač dogajajo in so neodvisne od naših idej in misli. Razen…če slučajno ne zagovarjaš radikalne ideje, da je vse vesolje samo v našem umu oziroma v naši zavesti, in da je vse, kar si zamislimo tudi že resnično…
>> Morda pa se je evolucija razvila neevolutivno,
>> ampak kako hudimana ?
Evolucija je izraz, s katerim opisujemo razvoj nečesa, recimo razvoj kake ideje ali nekega organizma. Seveda je tudi sama evolucija v osnovi ideja, ki se je razvijala, kot to velja za mnoge druge ideje. Beseda »razvijala« seveda ne pomeni razvoja, kot ga razumemo v strogo biološkem smislu, čeprav so nekatere analogije lahko povsem na mestu – za nekatere ideje na primer rečemo, da so »preživete«, kar pravzaprav pomeni, da so ali da bodo kmalu izumrle. Ideje tudi tekmujejo med sabo.
Je pa ideja o evoluciji, torej ideja o tem, da vrste niso stalne in da se nenehno razvijajo, takšna, da jo je možno preveriti - možno jo je dokazati in možno jo je tudi ovreči, kar je enako pomembno. Teorije oziroma ideje, ki so že v osnovi zastavljene tako, da jih sploh ni mogoče ovreči, so neznanstvene in se z njimi vsaj v znanstvenem smislu sploh ni vredno ukvarjati. Že zato zagovornikov inteligentnega načrta oziroma njihovih hipotez sploh nima smisla jemati resno, saj se ne razlikujejo mnogo od religioznih pravljic o stvarjenju.
Empirična odkritja vedno bolj potrjujejo veljavnost oziroma DEJSTVO evolucije. Za razliko od nekateri drugih idej, kakršne so na primer ideja o stvarniku, ideja o duši, ideja o izvirnem grehu, ideja o čajniku, ki kroži okoli Jupitra, ki so praktično nepreverljive…
>> Pustimo boga pa newage in zavest pri miru.
Se popolnoma strinjam.
>> Naj mi to razloži en evoluiran razumen ego,
>> pa mi je vseenglih če z možgani ali pa kako drugače,
>> sam da bo konsistentno z repom in glavo.
Kaj naj ti razloži? Težko ti je razlagati karkoli, če ti primanjkuje najbolj osnovnega znanja o tem, kako biološka evolucija deluje in če nisi seznanjen z dokazi, ki potrjujejo njeno veljavnost. Najprej potrebuješ neka osnovna znanja, potem lahko razpredaš o konsistenci, o glavi in o repu. Preberi si še enkrat, kaj si napisal. Jaz v tvojem pisanju ne vidim niti repa, še manj pa glavo. Že to, da pogojuješ biološko evolucijo z evolucijo neke ideje, kaže na to, da nimaš razčiščenih niti najbolj osnovnih pojmov – ne o evoluciji, ne o filozofiji evolucije.
Tvoj komentar, v katerem poskušaš s statistiko in matematiko izničiti veljavnost evolucije, me še bolj utrjuje v prepričanju, da ne razumeš mehanizem evolucije, pač pa samo ponavljaš neke mantre, ki jih že desetletja kokodakajo praktično vsi zagovorniki kracionizma. Uporaba statističnih metod je smiselna šele takrat, ko dovolj poznaš parametre in okoliščine, ki determinirajo obravnavani sistem – šele potem lahko postaviš nek realen statistični model. To je prva napaka, ki jo delajo zagovorniki teorije inteligentnega načrta, ko zlorabljajo statistiko, da bi dokazali nezmožnost abiogeneze in/ali evolucije. Dejstvo je tudi, da danes o biokemiji vendarle vemo veliko več kot pred 40 leti. Sklicevanje na kalkulacije Hoyleja & Wickramasingheja (predvidemam, da imaš v mislih ta dva) ni niti najmanj znanstveno. Tisti, ki so izračunavali neverjetnosti abiogeneze so naredili več napak že v predpostavkah, kako bi ta morala potekati. Do neverjetnih številk je moč priti, če se ne upošteva nič drugega kot zgolj molekularno kombinatoriko, tj. število vseh možnih kombinacij aminokislin v strukturi , a ta podatek še ne govori o verjetnosti pojavitve neke kombinacije v realnih pogojih. V osnovi je popolnoma napačna predpostavka, da abiogeneza temelji le na povsem naključnih dogodkih.
Sicer pa, če te tvarina v resnici zanima (in seveda ob predpostavki, da v matematiko ne samo verjameš, ampak o njej tudi kaj veš), ti predlagam, da si prebereš sledeč dokument:
http://www.math.jmu.edu/~rosenhjd/sewell.pdf
statistika in evolucija
Prispeval/a: Yoda dne torek, 8. marec 2011 @ 00:00 CET
Povedal sem kako gledam na domnevni antagonizem kreacionizem vs evolucija in sedaj eksplicitno ponovno navajam da v določenih kontekstih evolucijo privzemam in sprejemam kot del življenja in narave. Priznam da v mnogih podrobnostih nisem načitan kot ti. So razlogi zakaj ne vidim potrebe študirati in premlevati obilico raznih virov. Eden je tudi ta ki ga navajaš ti kot protiargument statističnemu dokazovanju proti naključnemu nastanku žive celice. Znanost je v redu ampak mnoga znanstvena dokazovanja so taka da dokazujejo kar se v omejenih okvirjih želi (in), ali da dokazati. Tako kot se ne da znanstveno dokazati obstoj boga in drugih »pravljic« kot ti to imenuješ, se tudi obratno ne da izpodbiti njihov obstoj, ker je znanost žal uokvirjena, če to priznaš ali ne v svoje meje, ali planke. Dokazovanje za neobstoj »pravljic« bi bilo tako že v osnovi nekorektno in pristransko, če si pripravljen razumeti to preprosto sklepanje kmečke logike.
Sicer ti pa priznam da si pri argumentiranju z viri korekten na svoj način in spoštujem tvoj trud da jih najdeš ter preštudiraš (verjamem da jih v sebi dosegljivih okvirih). Moj pristop je kot si videl malo drugačen, kar ne pomeni da se ne poglobim v področja, ki se mi zdijo vredna časa in truda. In bolj kot dokazovanje ter protidokazovanje za obstoj oslove sence me zanima zavesten osebni razvoj, ali evolucija ega – vidiš da celo aktivno sodelujem z idejo evolucije. V dokaz navajam zlasti svoja članka »Psihomentalna kibernetika«, ki sta nekakšen popis osebnih izkušenj pa tudi pogledov na poti evolucije (ega). Resda sem manjši del vsebine obeh člankov namenil tudi področju »pravljic« po tvojem izrazoslovju. Toda ostali večji del se lahko bere in uporablja neodvisno od »pravljičnega« dela, kakor pač komu paše, ali ne paše. Dobršen del teh »pravljic« tudi prakticiram in doživljam in me nič ne moti če mi koristi nekaj kar sedanja znanost ni pripravljena priznati, še manj dokazati za resnično. Saj praviš da morda evoluiramo v propad, pa kakšna je potem ta znanost se sprašujem. In čemu služi lepo te prosim? Moje »pravljice« mi služijo in mnogim meni podobnim. Ampak kakorkoli že teh pravljic nikomur ne dokazujem še manj vsiljujem, ni potrebe, saj velja princip svobodne volje oziroma evolutivnega izbora vrst. Zdi se mi in zgleda da tudi tebi da naravni izbor ni ravno naklonjen kvazi »znanstveni« vrsti, kot smo mi ljudje. Še enkrat pa bom tu poudaril da nisem nasprotnik uokvirjene – šolske znanosti. Nasprotno, cenim jo in smatram za nujno pri razumevanju narave, razhajam pa se s principi znanosti le v toliko ker se moj um nikoli ni dobro počutil ujet v naprej postavljene okvire razmišljanja, kar je malo analogno nelagodju v zvezi s kakršnimikoli dogmami. Saj ti to ni tuje, domnevam.
V bistvu me ne zanimajo eksaktni postulati in teorija evolucije, ker koncept ne glede na znanstveno dokazovanje v nobenem primeru ne more odgovoriti na nekatera pomembna vprašanja. To ne pomeni da ga je treba zavreči pač pa da je treba odgovore na taka izvenokvirna vprašanja iskati drugje. K prejšnjim mojim vprašanjem postavljam tako še kakšno novo, ob katerem mora determinirana dlakocepska znanost o evoluciji priznati svoje pomanjkljivosti.
Recimo vprašanje začetka, če sploh obstaja kakšen začetek v konceptu evolucije. Samo ne mi odgovarjat s teorijo »prapoka«. Mnoge znanstvene teorije so evidentne špekulacije in mentalna zaciklanost. Bom opisal svoje robne pogoje za štabno igro »začetka«. Namreč po kmečki logiki je ena predpostavka da obstaja začetek druga da ni začetka. Malo relativnostne teorije in kvantne fizike pa boš videl da je druga varianta bolj znanstvena in realna. Ne glede na izbran robni pogoj (dam ti možnost izbire po tvojem okusu) in upoštevaje tvoje prepričanje da razen materije in energije ne obstaja nič drugega sta ti dve kategoriji prisotni v vsakem primeru. Upoštevaje nasprotovanje kakršnikoli varianti kreacionizma pa se postavi vprašanje ali sta torej to dve brezvzročni kategoriji (podobno bogu), ali pa sta nastali (nastajata) evolutivno? In potem sledi seveda vprašanje iz česa sta nastali (nastajata). Iz samih sebe ? Spet podobno besednjaku o božanstvu...
V bistvu pa bi iz tvojih predhodnih odgovorov rezimiral zame uporaben samo en zaključek. Ta je da se inteligenca javlja šele ko brezciljna evolucija pripelje (po pritisku izbora vrst) do njene fizične realizacije (inteligence). Ok, tudi sprejemljivo, ne glede na to da je v mojem dojemanju izvor vsega onstran časa in prostora in sta torej čas in prostor irelevantna tudi za inteligenco.
Ampak problem je razložiti evolucijo »nežive« materije po principu »pritiska izbora vrst«. .....
Pravzaprav pa kdo ali kaj generira pritiske in potrebe evolucije ? In poleg tega se tudi neživa materija manifestira kot množica (inteligentnih ?) naravoslovnih zakonitosti. Ali so tudi ti zakoni nastajali evolutivno ? Materija pa se v principu ne spreminja..... Ali je kvantno polje vseh možnosti v kakšni relaciji z evolucijo?
In še mnoga druga vprašanja. Naprimer ali evolucija funkcionira brez prostora in časa ? Kdo ali kaj pa sploh ustvarja čas ? Evolucija? Če pa je brezciljna in breznamenska in funkcionira samo na principu pritiska izbora vrst ? Aja, saj se nikoli nič ne ustvarja. Izjema je človek, ki je nastal brezciljno, breznamensko, sam pa ima cilje, čudno ali ne? On je ustvaril čas in prostor, morda tudi evolucijo ? Ali pa se evolucija kar dogaja sama po sebi ? Potem je evolucija res "karneki" o čemer nima smisla govoriti.
Ja pa še tole. Rekel si da so ideje v možganih, ok zaradi mene. Kje pa so bile ideje evolucije, dokler ni bilo evolutivnega nastanka človeka in njegovih možganov. En moj kolega, nasprotnik ezoterike pravi da ideje lebdijo v vesolju. Sem ti malo pomagal da nekako odgovoriš ?
Sicer enkrat povezuješ evolucijo z idejami drugič praviš da je evolucija brez idej. Odloči se…… ni pa nujno, po želji. Jaz sem se zaenkrat že.
Glede na to da v mojem pisanju ne vidiš repa in glave na kaj potem odgovarjaš ?
Si ti špecialist za biološko evolucijo? Čast mi je da odgovarjaš na moje brezrepo in brezglavo ter nestrokovno pisanje, ne vem pa če je to tebi v čast, ok?
Še o smislu mojega nerazumljenega stavka. Ali je evolucija ideja, ali zakonitost, ali »karneki«? Če je »karneki« ni potrebe odgovarjat na moj nerazumljiv stavek. V nasprotnem primeru uporabi malo logike pa bo vprašanje čisto jasno in logično, odgovor pa malo manj jasen, če ga boš sploh uspel in želel sproducirati.
Moja vprašanja tu pa niso namenjena izpodbijanju načela evolucije pač pa pokazati omejenost nekih konceptov, kar narekuje iskanje drugih neodvisnih poti v kolikor želimo biti pravi raziskovalci, ki si ne zatiskajo oči pred izzivi, da bi lahko uživali svoj samozadosten znanstveni mir. V tem smislu sem sedaj porabil dovolj časa in energije tako da se bom počasi poslovil od te teme.
Hvala za predlagan link, morda kaj pogledam če bo čas. Sicer pa imam 17 let matenatike vrh glave dovolj in za potrebe moje osebne evolucije sploh ni (bila) nujno potrebna.
In še tole na koncu. Večina prepričanj pri ljudeh je žal omejujočih, najvišje (kvantno kreativno) prepričanje pa je ravno nasprotno, da ni nič nemogoče ..... morda bo nekatere to asociralo na kaj. Sem si ta "pravljični" namig komajda drznil zapisati spričo morebitno prisotnega "znanstvenega" občinstva.
Ujetih ptičev tožba
Prispeval/a: Yoda dne torek, 8. marec 2011 @ 09:09 CET
Po drugi strani pa z veseljem ugotavljam naraščajoče število izpraznjenih »kletk«. Opažamo lahko množičen pojav da ljudje končno spoznavajo da so meje mentalne kletke le navidezne. Zlasti je razveseljiv ta pojav pri osvobojenih vrhunskih znanstvenikih. In ti so sedaj glasniki te nove svobode tudi za osveščeno javnost. Ena od značilnosti novonastajajoče znanosti je tudi
interdisciplinarnost. Ampak to je šele začetek neslutenih možnosti, ki jih ponuja svoboda.
Ja tovariši znanstveniki starih paradigem znanosti so v komunistični Rusiji bili celo prisiljeni odreči se določenim mejnim področjem znanosti zaradi političnih pritiskov. Po drugi strani je bil zahod bolj pragmatičen, ampak samo to. In ne gre dvomiti v omejevalne ter druge pristranske vplive pragmatičnih in profanih motivov kapitala in drugih centrov moči na uradno (plačano) znanost.
Kaj pomagajo vrhunska tehnologija in znanstveno dlakocepljenje če se uporablja vse to na bebast in včasih celo zločinski način ?
Ja, lepo je slišati kanarčke in zabavne so papige s svojim ponavljanjem človeških besed, seveda so ponavadi v kletkah. Ampak še lepše je če so ptice svobodne, kot jim je to dano s strani narave ter odvzeto s strani človeka.
Ujetih ptičev tožba
Prispeval/a: *Marja* dne torek, 8. marec 2011 @ 12:04 CET
Yoda vseeno je lepo dobiti sporočilce za današnji praznik. Mislim na drugo dimenzijo zavedanja. Znanost, kot znanost. Nikoli ji ne moreš ujeti do takšne mere, da bi lahko z njo spreminjal svoj notranji svet, v kolikor nočeš biti kopija.
Ujetih ptičev tožba
Prispeval/a: merijen dne torek, 8. marec 2011 @ 13:02 CET
Kakšno /vsebinsko/ povezavo pa ima 8. marec s to debato?!!!
Boš pa ja dobila kakšno rožco od koga , draga Marja?
LP!
Ujetih ptičev tožba
Prispeval/a: *Marja* dne torek, 8. marec 2011 @ 13:36 CET
Merijen za razumske kletke menda.... Yoda že ve. -.:)
Sporočilce - seveda prejela, drugače se bi spomnila, da je danes praznik. -:.)
Lp
Ujetih ptičev tožba
Prispeval/a: *Marja* dne torek, 8. marec 2011 @ 13:40 CET
mi je pobegnila nikalnica - drugače se ne bi spomnila, da je danes praznik.
Preseganje razumske zavesti
Prispeval/a: merijen dne torek, 8. marec 2011 @ 14:07 CET
..... Posebej velja omeniti opis planeta Stvariteljev in razdalje, ki ga loči od planeta Zemlje. Besedilo pravi, da je 'višina stvarnika' 236.000 'parasangov in, da je 'višina njegovih pet' 30 miljonov 'parasangov. Parasang je enota kot parsek, ta označuje razdaljo, ki jo opravi svetloba v eni sekundi, to je približno 300.000 km. Ta planet je oddaljen 30 milijonov parasangov , kar bi bilo 9000 miliard km. ali nekaj manj od enega svetlobnega leta. Če bi se premikali s hitrostjo svetlobe, bi potrebovali kakšno leto, da bi prišli iz tega planeta na Zemljo. Z vašimi sedanjimi raketami, ki letijo s komaj 40.000 km/h, pa bi potrebovali za to razdaljo približno 26.000 let. Vedite, da se nas vas še ni treba bati. Zahvaljujoč pogonu, podobnemu atomskemu, se lahko gibljemo s hitrostjo žarkov, sedemkrat hitrejših od svetlobe in pot od našega planeta do Zemlje opravimo v manj kakor v dveh mesecih. Ti žarki nas 'nosijo'. Da bi nas ponesli, moramo zapustiti optično okno - območje žarkov, ki ga zaznava oko - in se uskladiti z nosilnim žarčenjem. Zemeljski opazovalci naših letečih plovil zaradi tega opisujejo , da ta najprej postanejo svetleča, bleščeče bela, nato modra in končno izginejo. Razumljivo je, da plovilo tedaj, ko preseže svetlobno hitrost 'izgine' in postane nevidno za človeško oko. Itd.....itd...
Malo za zabavo in malo za razmislek o tem, da obstajajo še kakšne druga znanja, kakšne druge inteligence razen zemeljskih, na /izključno / katere prisegajo nekateri.
Pa lep pozdrav!
Vredno razmisleka...
Prispeval/a: MC dne torek, 8. marec 2011 @ 15:49 CET
>> in razdalje, ki ga loči od planeta Zemlje. Besedilo pravi,…
Merijen, pozabila si navesti vir, ki je:
Resnična podoba Boga
Avtor: Rael
Copyright 1997 International Raelian Movement
Pa jih imamo! Že spet Rael in raeljani. In seveda vesoljčkovo razodetje. Merijen, se mi samo zdi, ali pa si zares prestopila iz krščanstva med raeljane – pa saj moraš vedeti, da ti ne verjamejo v obstoj duše in so v bistvu čisti materialisti. No ja, nekaj imajo vendarle skupnega s krščanstvom - menda tudi oni čakajo na Jezusa, ki pride na Zemljo skupaj z Mohamedom pa še s kom – ne na oblaku ob zvoku nebeških trobent, ampak v vesoljski ladji, ki jo bosta pilotirala, domnevam da kar Jean-Luc Picard in Darth Vader.
…
Trenutno raeljani zbirajo denar za izgradnjo pristajalne ploščadi.
Hm, to pa je res vredno razmisleka…
p.s.:
Merijen, kaj ko bi raje prebrala kako dobro ZF knjigo ali si ogledala kak ZF film? Malo za zabavo, malo za razmislek…
http://www.youtube.com/watch?v=hNxhrPaaCA4
Vesoljci
Prispeval/a: Astronom dne torek, 8. marec 2011 @ 17:58 CET
No, prelet Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in Discovery-a (v obeh je posadka) si pa le poglejte danes zvečer - ob 19:15 se ozrite v nebo - smer zahod !
Vesoljci
Prispeval/a: *Marja* dne torek, 8. marec 2011 @ 18:46 CET
Jules Gabriel Verne pa res - nanj je vplival Edgar Allan Poe, pisec grozljivk, detektivskih zgodb in znanstvene fantastike...
Vesoljci
Prispeval/a: Nan dne torek, 8. marec 2011 @ 19:22 CET
Vesoljci
Prispeval/a: merijen dne torek, 8. marec 2011 @ 22:09 CET
Ravno v tej knjigi, iz katere je moj navedeni izpis / Knjga, ki govori resnico/ je omenjena, kot knjiga. ki je "med knjigami gotovo ena najbogatejših z pričevanji". Gre za pričevanja in dokazovanja življenja tudi na drugih svetovih, oblikah in še mnogo, mnogo drugega./ Drevo Življenja, sefaroti , angelske hierhije in moči itd. / Te kaj posebej zanima?
Lep pozdrav!
Vesoljci
Prispeval/a: merijen dne torek, 8. marec 2011 @ 22:59 CET
Pozdrav!
Astronom, prav lepa hvala za zanimivo navedbo o preletu vesoljskih plovil! Preverili smo in res sta se sijajno videli na brezhibno jasnem nočnem nebu. Bili smo navdušeni in upam, da tudi drugi opazovalci, ki so si to lahko ogledali zahvaljujoč tvojim navedbam. Res lepo! Lep pozdrav!
Vesoljci
Prispeval/a: Nan dne torek, 8. marec 2011 @ 23:11 CET
Vesoljci
Prispeval/a: MC dne torek, 8. marec 2011 @ 23:20 CET
>> da je namreč nemogoče zanikati obststoj drugih
>> inteligenc v vesolju.
Merijen, v tem se pa popolnoma strinjam s tabo. Pravzaprav
se mi zdi zelo verjetno, da še kje drugje kot na našem planetu
obstaja življenje in ne vidim razlogov, zakaj se ne bi razvilo
do stopnje, ki dosega ali celo presega zmožnosti človeških
možganov. Zanemarljive možnosti pa pripisujem možnosti, da
bi se takšno življenje oziroma takšna inteligenca razvila kako
drugače kot z biološko evolucijo, ki temelji na podobnih
mehanizmih, kot evolucija, ki smo ji priča na našem planetu.
Vseeno pa bi te opozoril na to, da samo dejstvo, da je nekaj
nemogoče zanikati, še ne pomeni, da tisto, kar ni mogoče
zanikati, tudi v resnici obstaja.