>> Še par problemčkov sem pozabil omeniti. Namreč prvi
>> ki me tare je sledeče vprašanje. V kolikor je zavest stranski
>> produkt evolucije, kaj je potem glavni produkt ?

Ne sme te zapeljati beseda »stranski«. Stranski ne pomeni nujno nekaj, kar se v našem vrednostnem sistemu zdi manj pomembno. V tem oziru tudi ne obstaja nekaj, čemur bi smeli reči glavni. Možgani se niso razvijali z nekim namenom, še najmanj ZATO, da bi bili nazadnje zmožni tiste »operacije«, ki ji pravimo zavest ali zavedanje ali dualni način razmišljanja. Razvoj oziroma večanje zmogljivosti možganov je posledica naravnega izbora zaradi povsem nekih drugih pritiskov oziroma potreb – potrebe po boljšem vidu, boljšem razločevanju oblik, boljšemu spominu, hitrejšemu procesiranju slike. Zmožnost zavesti oziroma zavedanja je v tem oziru izrazito sekundarne narave, morda se bo na dolgi rok ta naša »odlika« izkazala celo kot tista »napaka narave«, ki bo povzročila naše izumrtje. Vprašanje je tudi, ali je pojav zavesti popolnoma diskretnega izvora. Se je zavest res pojavila tako zelo nenadoma? Se je mogoče zavedati bolj ali malo manj? Se je mogoče zavedati na pol? Kakšno zavest o sebi, oziroma o tem, da so, so imeli že izumrli človečnjaki in druge izumrle vrste homo? Kako je s tem pri živalih? Višji primati se nedvomno zavedajo, da so – zavedajo se svoje identitete – prepoznajo se na primer v ogledalu. Njihovi možgani imajo zmožnost zavedanja. To so nedvomno zanimiva in smiselna vprašanja.

Še primer t.i. sekundarne »stranske« funkcije nekega organa: Drobni in izredno gibljivi človeški prsti, na primer, se niso razvili zato, ker bi imeli osebki, ki bi bili bolj sposobni igrati na klavir, boljše možnosti za preživetje, še manj zato, da bi lahko – v luči neke ideje o smislu evolucije, nekoč igrali na klavir. Pritisk naravnega izbora, ki je dajal prednost osebkom z bolj gibljivimi, vitkimi prsti, je potekal skoraj izključno v povezavi - najprej s plezalnimi sposobnostmi in z nabiranjem hrane, mogoče do neke mere tudi s pripravo hrane in z uporabo in/ali izdelavo orodij. Zmožnost natančnih operacij, kakršno je tipkanje ali igranje klavirja, je »stranski« produkt evolucije, ki je trajala več deset milijonov let. Nekoliko poenostavljeno rečeno - homo sapiens zmore tako odlično igrati na klavir, ker so naši predniki pred več kot tridesetimi milijoni leti osvojili krošnje tropskih dreves, okolje, v katerem so imeli boljše možnosti za preživetje osebki z bolj gibljivimi in daljšimi prsti.

>> Podvprašanje pa je ali sem prav razumel da naj bi
>> zavest bila torej izključno funkcija možganov in telesa ?

Prav si razumel. (Možgani so del telesa.)

>> In ali je morda kaj znanega o tem kam
>> predvidoma pelje evolucija.

Evolucija nima nikakršnih namenov. V bistvu ne pelje nikamor – nima nobenega cilja.

>> In če je možno sploh govoriti o tem da
>> kam pelje, ali pa je morda čisto slepa, neinteligentna,
>> takorekoč stohastična ? No ja, sem ga že užgal.

Res si ga užgal. Seveda evolucija še zdaleč ni slepa. Slepa je lahko kvečjemu vera v stvarnika, ki ga za nameček sploh ni mogoče dokazati. Inteligentna evolucija tudi ni, vsaj ne v smislu, kot ga razumemo ljudje, ko opisujemo proces inteligentnega načrtovanja. Le katera inteligenca bi plavajoči živali, kakršen je na primer kit, ustvarila zadnje okončine oziroma ostanke nog, človeškemu embriju škrge, kitovemu embriju pa zametke zob??!!

>> Saj je Darwin razložil da je eden od logičnih operatorjev
>> evolucije pač izbor vrst po naravni selekciji.

Malo nerodno si se izrazil, ampak v osnovi je res tako. Naravna selekcija ni edini, je pa eden izmed najbolj odločujočih gonil evolucije.

>> Ampak ali je tudi ta osnovni postulat Darwinove
>> evolucije nastal evolutivno?

Če vzpostaviš analogijo med biološko evolucijo in evolucijo idej (med geni in memi), potem je odgovor lahko pritrdilen.

>> Preden se je evolucija evolutivno razvila do te svoje
>> evolutivne funkcionalnosti pa res ni moglo biti nič
>> po čemer bi se razvijala.

??? (smisel tega stavka verjetno razumeš samo ti)

>> Kako pa se je potem sploh lahko evolutivno
>> razvila evolucija če pred razvojem evolucije
>> evolucija kot funkcija ni obstajala ?

Biološka evolucija ne potrebuje idejo o evoluciji, zato da se odvija. Tako kot Zemlja ne potrebuje ideje o tem, da Zemlja kroži okoli sonca, zato, da bi potem tudi res krožila okoli sonca. Stvari se pač dogajajo in so neodvisne od naših idej in misli. Razen…če slučajno ne zagovarjaš radikalne ideje, da je vse vesolje samo v našem umu oziroma v naši zavesti, in da je vse, kar si zamislimo tudi že resnično…

>> Morda pa se je evolucija razvila neevolutivno,
>> ampak kako hudimana ?

Evolucija je izraz, s katerim opisujemo razvoj nečesa, recimo razvoj kake ideje ali nekega organizma. Seveda je tudi sama evolucija v osnovi ideja, ki se je razvijala, kot to velja za mnoge druge ideje. Beseda »razvijala« seveda ne pomeni razvoja, kot ga razumemo v strogo biološkem smislu, čeprav so nekatere analogije lahko povsem na mestu – za nekatere ideje na primer rečemo, da so »preživete«, kar pravzaprav pomeni, da so ali da bodo kmalu izumrle. Ideje tudi tekmujejo med sabo.

Je pa ideja o evoluciji, torej ideja o tem, da vrste niso stalne in da se nenehno razvijajo, takšna, da jo je možno preveriti - možno jo je dokazati in možno jo je tudi ovreči, kar je enako pomembno. Teorije oziroma ideje, ki so že v osnovi zastavljene tako, da jih sploh ni mogoče ovreči, so neznanstvene in se z njimi vsaj v znanstvenem smislu sploh ni vredno ukvarjati. Že zato zagovornikov inteligentnega načrta oziroma njihovih hipotez sploh nima smisla jemati resno, saj se ne razlikujejo mnogo od religioznih pravljic o stvarjenju.

Empirična odkritja vedno bolj potrjujejo veljavnost oziroma DEJSTVO evolucije. Za razliko od nekateri drugih idej, kakršne so na primer ideja o stvarniku, ideja o duši, ideja o izvirnem grehu, ideja o čajniku, ki kroži okoli Jupitra, ki so praktično nepreverljive…

>> Pustimo boga pa newage in zavest pri miru.

Se popolnoma strinjam.

>> Naj mi to razloži en evoluiran razumen ego,
>> pa mi je vseenglih če z možgani ali pa kako drugače,
>> sam da bo konsistentno z repom in glavo.

Kaj naj ti razloži? Težko ti je razlagati karkoli, če ti primanjkuje najbolj osnovnega znanja o tem, kako biološka evolucija deluje in če nisi seznanjen z dokazi, ki potrjujejo njeno veljavnost. Najprej potrebuješ neka osnovna znanja, potem lahko razpredaš o konsistenci, o glavi in o repu. Preberi si še enkrat, kaj si napisal. Jaz v tvojem pisanju ne vidim niti repa, še manj pa glavo. Že to, da pogojuješ biološko evolucijo z evolucijo neke ideje, kaže na to, da nimaš razčiščenih niti najbolj osnovnih pojmov – ne o evoluciji, ne o filozofiji evolucije.

Tvoj komentar, v katerem poskušaš s statistiko in matematiko izničiti veljavnost evolucije, me še bolj utrjuje v prepričanju, da ne razumeš mehanizem evolucije, pač pa samo ponavljaš neke mantre, ki jih že desetletja kokodakajo praktično vsi zagovorniki kracionizma. Uporaba statističnih metod je smiselna šele takrat, ko dovolj poznaš parametre in okoliščine, ki determinirajo obravnavani sistem – šele potem lahko postaviš nek realen statistični model. To je prva napaka, ki jo delajo zagovorniki teorije inteligentnega načrta, ko zlorabljajo statistiko, da bi dokazali nezmožnost abiogeneze in/ali evolucije. Dejstvo je tudi, da danes o biokemiji vendarle vemo veliko več kot pred 40 leti. Sklicevanje na kalkulacije Hoyleja & Wickramasingheja (predvidemam, da imaš v mislih ta dva) ni niti najmanj znanstveno. Tisti, ki so izračunavali neverjetnosti abiogeneze so naredili več napak že v predpostavkah, kako bi ta morala potekati. Do neverjetnih številk je moč priti, če se ne upošteva nič drugega kot zgolj molekularno kombinatoriko, tj. število vseh možnih kombinacij aminokislin v strukturi , a ta podatek še ne govori o verjetnosti pojavitve neke kombinacije v realnih pogojih. V osnovi je popolnoma napačna predpostavka, da abiogeneza temelji le na povsem naključnih dogodkih.

Sicer pa, če te tvarina v resnici zanima (in seveda ob predpostavki, da v matematiko ne samo verjameš, ampak o njej tudi kaj veš), ti predlagam, da si prebereš sledeč dokument:

http://www.math.jmu.edu/~rosenhjd/sewell.pdf

[ Odgovori na to | # ]