|
Piše: Jernej Kernc
 Alternativna medicina v svetu
Mnenja o alternativnih metodah zdravljenja so različna. Mnogo kritikov, kot
tudi zagovornikov, meni, da je izraz ''alternativna medicina'' zavajajoč. Nekateri
menijo, da je zahodna medicina ''alternativna'', saj so tradicionalne metode
starejše. Spet drugi trdijo, da so izraz izumili zagovorniki klasične medicine,
z namenom, da bi očrnili in se oddaljili od naravnih terapij. ''Tako imenovana
''alternativna medicina'' je pot, ki jo izbira naš planet. Je kombinacija vseh
dobrih zdravstvenih idej, ki jih je kdaj razvilo človeštvo, v vsaki državi in
kulturi na tem planetu.''
Kritiki alternativnih metod pravijo, da le-te niso efektivne in se temu primerno
sploh ne morejo imenovati ''alternativa'' konvencionalni medicini. Richard Dawkins,
profesor na Oxfordski univerzi, je alternativno medicino nekoč pikro označil
kot: ''skupek metod, ki jih ni moč preverjati, se ne pustijo preverjati ali
pa vztrajno vračajo negativne rezultate. (op. prev.)''
Vsi, t.j. zagovorniki in kritiki alternativnih metod pa se strinjajo, da alternativne
metode lahko postanejo uradno sprejete kot del konvencionalne medicine, če se
dokaže, da so učinkovite.
World Health Organization (Svetovna zdravstvena organizacija (op.prev.), v
nadaljevanju: WHO) je nedavno izdala odločbo s katero uradno priznava oblike
tradicionalne medicine iz zdravstvenega stališča, kot tudi s stališča kulturne
dediščine nekega območja. WHO meni, da največji konflikt glede splošne uporabe
tradicionalnih oblik zdravljenja nastaja zaradi slabo organizirane mreže zdravilcev
in uradno nekontoliranih razmer. Potrebno bi naj bilo raziskati varnost, uspešnost
in kvaliteto takih tehnik.
WHO nalaga državam članicam, da naj glede zdravilstva ukrepajo tako, da vzpostavijo
uradno politiko o zdravilstvu, da povečajo varnost, učinkovitost in kvaliteto,
da uredijo dostopnost in promovirajo racionalno rabo. Prav tako naj, kjer se
to zdi primerno, vključijo nekatere tradicionalne tehnike v uradno medicino
in omogočajo podporo pri sistematičnem raziskovanju tradicionalnih metod.
Najpogostejše metode, ki jih za uporabo v klinični praksi priznava WHO, so
akupunktura, fitoterapija (zeliščarstvo), homeopatija, razne vrste masaž, hipnoterapija,
kiropraktika, osteopatija in nutritivna terapija.
''Nekatere tehnike in terapije, včasih pojmovane kot alternativne, so bile dokazano
uspešne in s tem sprejete v domeno konvencionalne medicine.'' En tak primer
je kiropraktika, ki se sedaj pojavlja kot manualna medicina, ki je razširjena
oblika terapije.
Na Kitajskem tradicionalna medicina predstavlja 40% delež vsega zdravstva.
V Čilah je 71% prebivalstva že posegalo po tradicionalni medicini. V Indiji
si 65% ruralnega prebivalstva pomaga s tradicionalnim zdravstvom. V zadnjih
letih je bil zabeležen porast zanimanja za alternativne zdravilske metode v
razvitih državah. Tako je na primer v Avstraliji 48% prebivalcev že imelo izkušnjo
z neko alternativno metodo, 31% v Belgiji, 70% v Kanadi, 49% v Franciji in 42%
prebivalstva v ZDA.
Tako trdi WHO, da se tradicionalna medicina uspešno uporablja za odpravljanje
in preventivo pred obolenji in za splošno boljše počutje na določenih območjih
sveta. Leta 1998 je Ameriški zdravstveni inštitut (op. prev., v originalu: United
States National Institute of Healt) priznal, da je akupunktura, kjer se uporabljajo
sterilne igle, pri odpravi bolečin in slabosti veliko bolj učinkovita in ima
veliko manj slabih stranskih učinkov, kot konvencionalne terapije. V Nemčiji,
Veliki Britaniji in Irski 70- do 90% klinik, kjer se ukvarjajo z odpravo bolečin,
uporablja akupunkturno tehniko.
Kako je z zdravilstvom v EU
V državah članicah Evropske unije je položaj zdravilskih metod zelo različen.
Večina držav ima urejeno ali vsaj delno urejeno politiko do izbranih metod.
V večini alternativno prakso izvajajo pod uradnim zdravniškim nadzorom ali pa
jo poleg zdravilcev izvajajo celo zdravniki sami. Ponekod stroške alternativnega
zdravljenja (deloma ali v celoti) krije tudi sistem javnega zdravstva (Avstrija,
Danska, Irska, Finska, Malta, Nemčija in Luksemburg). Sledi primerjalni pregled
ureditve zdravilskih metod v nekaterih državah EU (Tabela 1).
|
Država
|
Priznane metode, zakonodaja, strokovna združenja
|
Šolanje, usposobljenost
|
Standardi, pogoji, dokumentacija, nadzor
|
Kršitve, financiranje
|
|
Avstrija
|
Priznane metode so akupunktura, nevroterapija
in kiropraktika (homeopatija kot svetovanje).
Zdravnikom medicine
se dovoljuje uporaba kakršnekoli zdravstvene metode, za katero menijo, da je
ustrezna.
|
Svet zdravnikov
izdaja diplome za področje akupunkture, homeopatije, ročne terapije in nevroterapije.
Študij traja 2 do 3
leta.
Nevroterapijo in kiropraktiko poučujejo na univerzah.
|
Soglasje pacienta.
|
Komplementarno
medicino uporabljajo zdravniki na svojo odgovornost.
Kazenski zakonik
določa globo ali zaporno kazen za nekvalificirane osebe ter za uporabo
neznanstvenih metod.
Komplementarna
medicina ni upravičena do sredstev javnega zavarovanja, razen homeopatije.
Izjemoma se dopušča
financiranje v primeru neučinkovitosti klasičnih metod.
|
|
Belgija
|
Zakon uvaja
predpise o homeopatiji, kiropraktiki, osteopatiji in akupunkturi ter priznanju drugih
komplementarnih metod.
Zako predvideva komisijo, ki svetuje vladi pri
zdravilstvu.
|
Fakulteta ali šola za
homeopatijo nudi tečaje za zdravnike medicine.
Zveza za
akupunkturo izobražuje bodoče akupunkturologe.
|
Za rabo
komplementarnega zdravilstva je potrebna licenca s strani pristojnega
ministrstva.
Vodi se kartoteka
za vsakega posameznega pacienta.
Če oseba, ki
opravlja komplementarno zdravilstvo ni zdravnik medicine, mora od slednjega
pridobiti diagnozo svojega pacienta.
|
Kršitev zakona -
globa, suspenz, umik licence.
Belgijski sistem
socialne zaščite ne krije stroškov komplementarne medicine.
Privatne
zavarovalnice pokrivajo stroške akupunkture, kiropraktike,
osteopatije in homeopatskih izdelkov.
|
|
Država
|
Priznane metode, zakonodaja, strokovna združenja
|
Šolanje, usposobljenost
|
Standardi, pogoji, dokumentacija, nadzor
|
Kršitve, financiranje
|
|
Francija
|
Osebe, ki niso
zdravniki medicine z licenco, opravljajo zdravstveno dejavnost nelegalno, če diagnosticirajo in zdravijo ali vršijo aktivnosti temelječe na
medicinskih postopkih.
|
Dovoljeno je
poučevanje komplementarnega zdravilstva.
Zasebne šole ne
smejo izdajati diplom.
|
|
Zdravstveno
zavarovanje krije homeopatske pripravke, nekatere fitoterapije,
akupunkturo, kiropraktiko ali kineziologijo,
če jih opravlja priznani zdravnik.
|
|
Irska
|
Zdravniške službe
lahko opravljajo le registrirani zdravniki medicine.
Ne obstaja poseben
zakon o kiropraktiki, čeprav je ta dovoljena.
|
Komplementarno
medicino lahko izvajajo osebe brez diplome, vendar so kot zdravstveni delavci
uradno priznani le tisti z univerzitetno diplomo.
|
Registrirani
zdravniki imajo nekatere posebne pravice.
Kiropraktiki lahko pridobijo licenco za upravljanje
rentgenskih naprav.
|
Vse storitve
registriranih zdravnikov, tudi če gre za komplementarno zdravljenje, imajo
glede kritja iz zdravstvenega zavarovanja enak status kot običajne
zdravstvene storitve.
|
|
Italija
|
Kiropraktiki so obravnavani kot pomožni zdravstveni
delavci.
Zdravnikom ni
dovoljeno sodelovati z zdravilci.
|
Noben program
usposabljanja iz komplementarne medicine ni uradno priznan
(tudi če se izvaja
na univerzitetni ravni).
|
Kiropraktiki delajo pod nadzorom zdravnikov.
|
Ne javna ne zasebna
zavarovanja ne vključujejo storitev komplementarne medicine.
|
|
Nemčija
|
Zdravniki
komplementarnega zdravilstva s podeljeno licenco se lahko ukvarjajo z
medicino, zdravniki medicine z licenco pa z zdravilstvom.
Obstajajo pa
omejitve (npr. samo zobozdravniki lahko opravljajo zobozdravstvo).
|
Izpit za zdravilca
z licenco dokazuje kandidatovo znanje iz področja anatomije, fiziologije,
higiene, patologije, sterilnosti, dezinfekcije, diagnoze ter poznavanje
pravnih predpisov.
Učni načrt v
zdravstvenih šolah vključuje tudi preizkuse znanja o komplementarnem
zdravilstvu.
|
Pogoji za zdravilca
z licenco so:
- starost najmanj
25 let,
- državljanstvo EU,
- končana osnovna
šola,
- ustrezen ugled,
ki zagotavlja pravilno opravljanje dejavnosti,
- potrdilo o
zdravstvenem stanju,
- opravljen poseben
izpit.
|
Kršenje omejitev se
kaznuje.
Zdravstvene
zavarovalnice (državne in privatne) nudijo povračilo stroškov pod določenimi
pogoji (če klasične metode ne pomagajo).
|
|
Država
|
Priznane metode, zakonodaja, strokovna združenja
|
Šolanje, usposobljenost
|
Standardi, pogoji, dokumentacija, nadzor
|
Kršitve, financiranje
|
|
Združeno
kraljestvo
|
Čeprav zakon
dopušča, da posege komplementarne medicine izvajajo zdravilci, uradno
izvajajo tovrstne posege le registrirani zdravniki.
Samo registrirani
zdravilci smejo zdraviti bolnike, ki so zboleli za rakom, diabetike,
epileptike, tuberkulozo in smejo predpisovati recepte za zdravila.
|
Priznano fakultetno
izobraževanje homeopatije.
Država tudi ureja
področje osteopatije in kiropraktike.
|
Registrirani
zdravniki so tisti, ki imajo končano medicinsko fakulteto, opravljen staž na
klinikah in bolnišnicah.
Zdravniki, ki
napotijo bolnika k zdravilcu, so uradno odgovorni za njegovo klinično zdravje.
Zdravilci kiropraktike in osteopatije
imajo uradni naslov, in sicer kiropraktik oz. osteopat.
Nimajo pa
priznanega statusa zdravnika.
|
Zdravilci lahko
zdravijo tudi brez registracije, če s tem ne kršijo zakona o medicini.
Večino posegov
komplementarne medicine nacionalna zdravstvena blagajna ne povrne. Izjema so
posegi, ki jih opravijo bolnišnice, ki so v sklopu nacionalne službe.
Nekatere zasebne
zavarovalnice krijejo pet najbolj pogostih oblik komplementarne medicine
(homeopatijo, osteopatijo, zeliščarstvo, naravno
zdravilstvo in akupunkturo).
|
|
Tabela
1: Primerjalni pregled ureditve komplementarne medicine v nekaterih
državah EU.
|
Kako je z zdravilstvom pri nas
Kot prvo, naj povem, da je zdravilstvo v Sloveniji ''obravnavano kot gospodarska
in ne kot zdravstvena dejavnost.'' V Sloveniji lahko zdravilec postane vsak,
ki kot tako registrira svojo dejavnost. Za opravljanje dejavnosti alternativne
medicine ni predpisana nobena pridobitev posebnega dovoljenja, prav tako pa
ni potrebno nobeno dokazilo oziroma certifikat, da je zdravilec nek zdravilski
tečaj res opravil. Nadzor je takorekoč ničen.
V Sloveniji lahko najdemo preko 120 različnih praks, tehnik, metod zdravilstva,
Konaz - Društvo zdravilcev Slovenije - pa ocenjuje, da se v Sloveniji z zdravilstvom
ukvarja okoli 1200 oseb.
Glede na zakonodajo imajo državljani Republike Slovenije neomejeno možnost svobodne
izbire pri koriščenju različnih metod zdravilstva, a so za te zdravilne metode
samoplačniki, saj zdravstvene zavarovalnice ne krijejo stroškov uporabe storitev,
ki sodijo v okvir zdravilstva. Žal uporabniki teh storitev niso zavarovani pred
morebitnimi zlorabami ali škodo, ki bi jo utrpeli.
Zdravniška zbornica, z izjemo akupunkture, izrecno prepoveduje uporabo kakršne
koli oblike komplementarnega zdravljenja s strani zdravnikov. Poleg tega je
licenca zdravniške zbornice pogojena celo s podpisom izjave, v kateri podpisani
izjavlja, da se ne bo ukvarjal z zdravilstvom oz. mazaštvom. Obljublja pa se,
da bo država verjetno še letos zakonsko priznala in uredila področje zdravilstva.
Odnos ljudi do zdravilstva v Sloveniji
Empirični del moje naloge predstavlja raziskava, ki sem jo naredil na območju
Ljubljane. Z raziskavo sem želel preveriti in dobiti splošni vtis o odnosu ljudi
(Slovencev) do alternativne medicine v splošnem, kar je glavni problem naloge,
in do posameznih alternativnih zdravilskih tehnik, kar so specifični cilji naloge.
V rezultatih sem preverjal predvsem pravilnost postavljenih hipotez, navajam
pa tudi določene detajle, predvsem iz stališča zanimivosti.
Hipoteze
" Klasični zdravniki so proti alternativni medicini
Zdravilci jim predstavljajo konkurenco, poleg tega pa njihove metode niso dokazane
in sploh nemogoče bi bilo, da bi si ''včerajšnji cefizelj'' preko noči nabral
tolikšno znanje, da bi bil zmožen zdraviti enako dobro, kaj šele bolje, kot
nekdo, ki se je za tovrstno prakso ''mučil'' osem in več let. :
" Med ljudmi, nagnjenimi k zdravilstvu, je več žensk
Tako predpostavljam, opiram pa se to, da naj bi ženske bile bolj čustveno dojemljive,
kar pa je pri zdravilstvu, kjer prevladuje intuicija in srce, prednost.
" Med ljudmi, nagnjenimi k zdravilstvu, prevladujejo taki, ki so s
klasičnim zdravstvom nezadovoljni
Zdi se logično, da ljudje začno posegati po alternativnih metodah šele potem,
ko jim klasična medicina ne vrne želenih in pričakovanih pozitivnih rezultatov.
" Ljudje se vedno bolj zatekajo k alternativnim metodam zdravljenja
Zdi se, da je povpraševanje in zanimanje za alternativne metode danes večje
kot pred recimo dvajset ali trideset leti.
Metoda: vprašalnik
Metoda, ki sem jo uporabil za zbiranje podatkov, je vprašalnik mešanega tipa.
Obsegal je štirinajst konkretnih vprašanj ter seveda določanje spola in starosti.
Vprašanja so bila razvejana tako, da mi v analizi nudijo obilico možnosti ''igranja''
in povezovanja v različne sklepe.
V nadaljevanju, tu in v rezultatih, bom v večji meri uporabljal števila. Iz
tega razloga si bom stvar olajšal in jih namesto z besedami, pisal s številkami.
Vprašalnik je bil razdeljen med vzorec 91-ih ljudi, 38 moških in 52 žensk,
od teh je bil en vprašalnik nekorektno izpolnjen in ga nisem mogel upoštevati.
Tako imam 90 vrnjenih vprašalnikov, od česar sem jih 35 prejel od uporabnikov
interneta, 25 od članov Reiki društva Slovenije, 18 od zaposlenih v podjetju
Delo prodaja, 9 od sošolcev in vrstnikov ter le 3 (funkcionalno izpolnjene)
iz zdravstvenega doma v Ljubljani.
Takšno paleto lokacij, na katerih sem vprašalnik izvajal, sem izbral, da bi
dobil čim bolj ustrezen in navaden vzorec, od tistih, ki so si o alternativni
medicine neko sliko že ustvarili, pa do vseh, ki so jo imeli v življenju tudi
dobro možnost preizkusiti.
V fazi zbiranja vprašalnikov pa sem tudi predpostavljal, da sem izbral pristransko
in da rezultati ne bodo pristni, temveč nagnjeni v prid zdravilstvu. Predvsem
zato, ker je 25 vprašalnikov prišlo naravnost izpod rok zdravilcev in le 3 od
zdravnikov in zdravniških sester. Poleg tega so bili vprašalniki vrnjeni preko
interneta v večini pridobljeni od ljudi, ki so naročeni na posebno duhovno orientirano
''mailing listo''. Izkazalo se je, kot to razložim kasneje, da temu ni nujno
tako. |
NE ZAMUDITE
Odnos do alternativne medicine 2.del
Prispeval/a: ljudmil dne petek, 19. maj 2006 @ 10:01 CEST