Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/AlternativaMedicina2




Odnos do alternativne medicine 2.del

četrtek, 18. maj 2006 @ 05:15 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Piše: Jernej Kernc

Alternativna medicina v svetu

Mnenja o alternativnih metodah zdravljenja so različna. Mnogo kritikov, kot tudi zagovornikov, meni, da je izraz ''alternativna medicina'' zavajajoč. Nekateri menijo, da je zahodna medicina ''alternativna'', saj so tradicionalne metode starejše. Spet drugi trdijo, da so izraz izumili zagovorniki klasične medicine, z namenom, da bi očrnili in se oddaljili od naravnih terapij. ''Tako imenovana ''alternativna medicina'' je pot, ki jo izbira naš planet. Je kombinacija vseh dobrih zdravstvenih idej, ki jih je kdaj razvilo človeštvo, v vsaki državi in kulturi na tem planetu.''

Kritiki alternativnih metod pravijo, da le-te niso efektivne in se temu primerno sploh ne morejo imenovati ''alternativa'' konvencionalni medicini. Richard Dawkins, profesor na Oxfordski univerzi, je alternativno medicino nekoč pikro označil kot: ''skupek metod, ki jih ni moč preverjati, se ne pustijo preverjati ali pa vztrajno vračajo negativne rezultate. (op. prev.)''
Vsi, t.j. zagovorniki in kritiki alternativnih metod pa se strinjajo, da alternativne metode lahko postanejo uradno sprejete kot del konvencionalne medicine, če se dokaže, da so učinkovite.

World Health Organization (Svetovna zdravstvena organizacija (op.prev.), v nadaljevanju: WHO) je nedavno izdala odločbo s katero uradno priznava oblike tradicionalne medicine iz zdravstvenega stališča, kot tudi s stališča kulturne dediščine nekega območja. WHO meni, da največji konflikt glede splošne uporabe tradicionalnih oblik zdravljenja nastaja zaradi slabo organizirane mreže zdravilcev in uradno nekontoliranih razmer. Potrebno bi naj bilo raziskati varnost, uspešnost in kvaliteto takih tehnik.

WHO nalaga državam članicam, da naj glede zdravilstva ukrepajo tako, da vzpostavijo uradno politiko o zdravilstvu, da povečajo varnost, učinkovitost in kvaliteto, da uredijo dostopnost in promovirajo racionalno rabo. Prav tako naj, kjer se to zdi primerno, vključijo nekatere tradicionalne tehnike v uradno medicino in omogočajo podporo pri sistematičnem raziskovanju tradicionalnih metod.

Najpogostejše metode, ki jih za uporabo v klinični praksi priznava WHO, so akupunktura, fitoterapija (zeliščarstvo), homeopatija, razne vrste masaž, hipnoterapija, kiropraktika, osteopatija in nutritivna terapija.
''Nekatere tehnike in terapije, včasih pojmovane kot alternativne, so bile dokazano uspešne in s tem sprejete v domeno konvencionalne medicine.'' En tak primer je kiropraktika, ki se sedaj pojavlja kot manualna medicina, ki je razširjena oblika terapije.

Na Kitajskem tradicionalna medicina predstavlja 40% delež vsega zdravstva. V Čilah je 71% prebivalstva že posegalo po tradicionalni medicini. V Indiji si 65% ruralnega prebivalstva pomaga s tradicionalnim zdravstvom. V zadnjih letih je bil zabeležen porast zanimanja za alternativne zdravilske metode v razvitih državah. Tako je na primer v Avstraliji 48% prebivalcev že imelo izkušnjo z neko alternativno metodo, 31% v Belgiji, 70% v Kanadi, 49% v Franciji in 42% prebivalstva v ZDA.
Tako trdi WHO, da se tradicionalna medicina uspešno uporablja za odpravljanje in preventivo pred obolenji in za splošno boljše počutje na določenih območjih sveta. Leta 1998 je Ameriški zdravstveni inštitut (op. prev., v originalu: United States National Institute of Healt) priznal, da je akupunktura, kjer se uporabljajo sterilne igle, pri odpravi bolečin in slabosti veliko bolj učinkovita in ima veliko manj slabih stranskih učinkov, kot konvencionalne terapije. V Nemčiji, Veliki Britaniji in Irski 70- do 90% klinik, kjer se ukvarjajo z odpravo bolečin, uporablja akupunkturno tehniko.


Kako je z zdravilstvom v EU

V državah članicah Evropske unije je položaj zdravilskih metod zelo različen. Večina držav ima urejeno ali vsaj delno urejeno politiko do izbranih metod. V večini alternativno prakso izvajajo pod uradnim zdravniškim nadzorom ali pa jo poleg zdravilcev izvajajo celo zdravniki sami. Ponekod stroške alternativnega zdravljenja (deloma ali v celoti) krije tudi sistem javnega zdravstva (Avstrija, Danska, Irska, Finska, Malta, Nemčija in Luksemburg). Sledi primerjalni pregled ureditve zdravilskih metod v nekaterih državah EU (Tabela 1).

Država

Priznane metode, zakonodaja, strokovna združenja

Šolanje, usposobljenost

Standardi, pogoji, dokumentacija,  nadzor

Kršitve, financiranje

Avstrija

Priznane metode so akupunktura, nevroterapija in kiropraktika (homeopatija kot svetovanje).

 

Zdravnikom medicine se dovoljuje uporaba kakršnekoli zdravstvene metode, za katero menijo, da je ustrezna.

Svet zdravnikov izdaja diplome za področje akupunkture, homeopatije, ročne terapije in nevroterapije.

 

Študij traja 2 do 3 leta.

 

Nevroterapijo in kiropraktiko  poučujejo na univerzah.

 

Soglasje pacienta.

Komplementarno medicino uporabljajo zdravniki na svojo odgovornost.

Kazenski zakonik določa globo ali zaporno kazen za nekvalificirane osebe ter za uporabo neznanstvenih metod.

 

Komplementarna medicina ni upravičena do sredstev javnega zavarovanja, razen homeopatije.

Izjemoma se dopušča financiranje v primeru neučinkovitosti klasičnih metod.

   

Belgija

Zakon uvaja predpise o homeopatiji, kiropraktiki, osteopatiji in akupunkturi ter priznanju drugih komplementarnih metod.

 

Zako predvideva komisijo, ki svetuje vladi pri zdravilstvu.

 

Fakulteta ali šola za homeopatijo nudi tečaje za zdravnike medicine.

 

Zveza za akupunkturo izobražuje bodoče akupunkturologe.

Za rabo komplementarnega zdravilstva je potrebna licenca s strani pristojnega ministrstva.

Vodi se kartoteka za vsakega posameznega pacienta.

 

Če oseba, ki opravlja komplementarno zdravilstvo ni zdravnik medicine, mora od slednjega pridobiti diagnozo svojega pacienta.

 

Kršitev zakona - globa, suspenz, umik licence.

 

Belgijski sistem socialne zaščite ne krije stroškov komplementarne medicine.

 

Privatne zavarovalnice pokrivajo stroške akupunkture, kiropraktike, osteopatije in homeopatskih izdelkov. 

Država

Priznane metode, zakonodaja, strokovna združenja

Šolanje, usposobljenost

Standardi, pogoji, dokumentacija, nadzor

Kršitve, financiranje

Francija

Osebe, ki niso zdravniki medicine z licenco, opravljajo zdravstveno dejavnost nelegalno, če diagnosticirajo in zdravijo  ali vršijo aktivnosti temelječe na medicinskih postopkih.

 

Dovoljeno je poučevanje komplementarnega zdravilstva.

Zasebne šole ne smejo izdajati diplom.

 

Zdravstveno zavarovanje krije homeopatske pripravke, nekatere fitoterapije, akupunkturo, kiropraktiko ali kineziologijo, če jih opravlja priznani zdravnik.

Irska

Zdravniške službe lahko opravljajo le registrirani zdravniki medicine.

Ne obstaja poseben zakon o kiropraktiki, čeprav je ta dovoljena.

 

Komplementarno medicino lahko izvajajo osebe brez diplome, vendar so kot zdravstveni delavci uradno priznani le tisti z univerzitetno diplomo.

Registrirani zdravniki imajo nekatere posebne pravice.

 

Kiropraktiki lahko pridobijo licenco za upravljanje rentgenskih naprav.

 

Vse storitve registriranih zdravnikov, tudi če gre za komplementarno zdravljenje, imajo glede kritja iz zdravstvenega zavarovanja enak status kot običajne zdravstvene storitve. 

Italija

Kiropraktiki so obravnavani kot pomožni zdravstveni delavci.

 

Zdravnikom ni dovoljeno sodelovati z zdravilci.

 

Noben program usposabljanja iz komplementarne medicine ni uradno priznan

 

(tudi če se izvaja na univerzitetni ravni).

 

Kiropraktiki delajo pod nadzorom zdravnikov.

Ne javna ne zasebna zavarovanja ne vključujejo storitev komplementarne medicine.

Nemčija

Zdravniki komplementarnega zdravilstva s podeljeno licenco se lahko ukvarjajo z medicino, zdravniki medicine z licenco pa z zdravilstvom.

Obstajajo pa omejitve (npr. samo zobozdravniki lahko opravljajo zobozdravstvo).

Izpit za zdravilca z licenco dokazuje kandidatovo znanje iz področja anatomije, fiziologije, higiene, patologije, sterilnosti, dezinfekcije, diagnoze ter poznavanje pravnih predpisov.

Učni načrt v zdravstvenih šolah vključuje tudi preizkuse znanja o komplementarnem zdravilstvu.

 

Pogoji za zdravilca z licenco so:

- starost najmanj 25 let,

- državljanstvo EU,

- končana osnovna šola,

- ustrezen ugled, ki zagotavlja pravilno opravljanje dejavnosti,

- potrdilo o zdravstvenem stanju,

- opravljen poseben izpit.

 

Kršenje omejitev se kaznuje.

Zdravstvene zavarovalnice (državne in privatne) nudijo povračilo stroškov pod določenimi pogoji (če klasične metode ne pomagajo).

 

Država

Priznane metode, zakonodaja, strokovna združenja

Šolanje, usposobljenost

Standardi, pogoji, dokumentacija, nadzor

Kršitve, financiranje

Združeno kraljestvo

Čeprav zakon dopušča, da posege komplementarne medicine izvajajo zdravilci, uradno izvajajo tovrstne posege le registrirani zdravniki.

 

Samo registrirani zdravilci smejo zdraviti bolnike, ki so zboleli za rakom, diabetike, epileptike, tuberkulozo in smejo predpisovati recepte za zdravila.  

Priznano fakultetno izobraževanje homeopatije.

 

Država tudi ureja področje osteopatije in kiropraktike.

 

Registrirani zdravniki so tisti, ki imajo končano medicinsko fakulteto, opravljen staž na klinikah in bolnišnicah.

 

Zdravniki, ki napotijo bolnika k zdravilcu, so uradno odgovorni za njegovo klinično zdravje.

 

Zdravilci kiropraktike in osteopatije imajo uradni naslov, in sicer kiropraktik oz. osteopat. 

Nimajo pa priznanega statusa zdravnika.

Zdravilci lahko zdravijo tudi brez registracije, če s tem ne kršijo zakona o medicini.

 

Večino posegov komplementarne medicine nacionalna zdravstvena blagajna ne povrne. Izjema so posegi, ki jih opravijo bolnišnice, ki so v sklopu nacionalne službe.

Nekatere zasebne zavarovalnice krijejo pet najbolj pogostih oblik komplementarne medicine (homeopatijo, osteopatijo, zeliščarstvo, naravno zdravilstvo in akupunkturo).

 

Tabela 1: Primerjalni pregled ureditve komplementarne medicine v nekaterih državah EU.

 

Kako je z zdravilstvom pri nas

Kot prvo, naj povem, da je zdravilstvo v Sloveniji ''obravnavano kot gospodarska in ne kot zdravstvena dejavnost.'' V Sloveniji lahko zdravilec postane vsak, ki kot tako registrira svojo dejavnost. Za opravljanje dejavnosti alternativne medicine ni predpisana nobena pridobitev posebnega dovoljenja, prav tako pa ni potrebno nobeno dokazilo oziroma certifikat, da je zdravilec nek zdravilski tečaj res opravil. Nadzor je takorekoč ničen.

V Sloveniji lahko najdemo preko 120 različnih praks, tehnik, metod zdravilstva, Konaz - Društvo zdravilcev Slovenije - pa ocenjuje, da se v Sloveniji z zdravilstvom ukvarja okoli 1200 oseb.
Glede na zakonodajo imajo državljani Republike Slovenije neomejeno možnost svobodne izbire pri koriščenju različnih metod zdravilstva, a so za te zdravilne metode samoplačniki, saj zdravstvene zavarovalnice ne krijejo stroškov uporabe storitev, ki sodijo v okvir zdravilstva. Žal uporabniki teh storitev niso zavarovani pred morebitnimi zlorabami ali škodo, ki bi jo utrpeli.

Zdravniška zbornica, z izjemo akupunkture, izrecno prepoveduje uporabo kakršne koli oblike komplementarnega zdravljenja s strani zdravnikov. Poleg tega je licenca zdravniške zbornice pogojena celo s podpisom izjave, v kateri podpisani izjavlja, da se ne bo ukvarjal z zdravilstvom oz. mazaštvom. Obljublja pa se, da bo država verjetno še letos zakonsko priznala in uredila področje zdravilstva.

Odnos ljudi do zdravilstva v Sloveniji

Empirični del moje naloge predstavlja raziskava, ki sem jo naredil na območju Ljubljane. Z raziskavo sem želel preveriti in dobiti splošni vtis o odnosu ljudi (Slovencev) do alternativne medicine v splošnem, kar je glavni problem naloge, in do posameznih alternativnih zdravilskih tehnik, kar so specifični cilji naloge. V rezultatih sem preverjal predvsem pravilnost postavljenih hipotez, navajam pa tudi določene detajle, predvsem iz stališča zanimivosti.

Hipoteze
" Klasični zdravniki so proti alternativni medicini
Zdravilci jim predstavljajo konkurenco, poleg tega pa njihove metode niso dokazane in sploh nemogoče bi bilo, da bi si ''včerajšnji cefizelj'' preko noči nabral tolikšno znanje, da bi bil zmožen zdraviti enako dobro, kaj šele bolje, kot nekdo, ki se je za tovrstno prakso ''mučil'' osem in več let. :

" Med ljudmi, nagnjenimi k zdravilstvu, je več žensk
Tako predpostavljam, opiram pa se to, da naj bi ženske bile bolj čustveno dojemljive, kar pa je pri zdravilstvu, kjer prevladuje intuicija in srce, prednost.

" Med ljudmi, nagnjenimi k zdravilstvu, prevladujejo taki, ki so s klasičnim zdravstvom nezadovoljni
Zdi se logično, da ljudje začno posegati po alternativnih metodah šele potem, ko jim klasična medicina ne vrne želenih in pričakovanih pozitivnih rezultatov.

" Ljudje se vedno bolj zatekajo k alternativnim metodam zdravljenja
Zdi se, da je povpraševanje in zanimanje za alternativne metode danes večje kot pred recimo dvajset ali trideset leti.


Metoda: vprašalnik

Metoda, ki sem jo uporabil za zbiranje podatkov, je vprašalnik mešanega tipa. Obsegal je štirinajst konkretnih vprašanj ter seveda določanje spola in starosti. Vprašanja so bila razvejana tako, da mi v analizi nudijo obilico možnosti ''igranja'' in povezovanja v različne sklepe.

V nadaljevanju, tu in v rezultatih, bom v večji meri uporabljal števila. Iz tega razloga si bom stvar olajšal in jih namesto z besedami, pisal s številkami.

Vprašalnik je bil razdeljen med vzorec 91-ih ljudi, 38 moških in 52 žensk, od teh je bil en vprašalnik nekorektno izpolnjen in ga nisem mogel upoštevati. Tako imam 90 vrnjenih vprašalnikov, od česar sem jih 35 prejel od uporabnikov interneta, 25 od članov Reiki društva Slovenije, 18 od zaposlenih v podjetju Delo prodaja, 9 od sošolcev in vrstnikov ter le 3 (funkcionalno izpolnjene) iz zdravstvenega doma v Ljubljani.

Takšno paleto lokacij, na katerih sem vprašalnik izvajal, sem izbral, da bi dobil čim bolj ustrezen in navaden vzorec, od tistih, ki so si o alternativni medicine neko sliko že ustvarili, pa do vseh, ki so jo imeli v življenju tudi dobro možnost preizkusiti.
V fazi zbiranja vprašalnikov pa sem tudi predpostavljal, da sem izbral pristransko in da rezultati ne bodo pristni, temveč nagnjeni v prid zdravilstvu. Predvsem zato, ker je 25 vprašalnikov prišlo naravnost izpod rok zdravilcev in le 3 od zdravnikov in zdravniških sester. Poleg tega so bili vprašalniki vrnjeni preko interneta v večini pridobljeni od ljudi, ki so naročeni na posebno duhovno orientirano ''mailing listo''. Izkazalo se je, kot to razložim kasneje, da temu ni nujno tako.

1 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/AlternativaMedicina2







Domov
Powered By GeekLog