|  Globoko v človeku obstaja potreba po adoraciji, po češčenju. Ko človek še ni padel s prvim grehom, je bil nedolžno bitje pred svojim Bogom. Bog se je veselil svojega stvarstva v vidnem svetu, ki ga je izvrševal zaradi ljubezni do svojega Sina. Vse je bilo v drugačni dimenziji. Ko je človek grešil, ni bilo več odnosa Bog(Stvarnik) in Adam (stvar).
Odnos med Bogom in človekom se je zdeformiral. Ni bilo več zaupanja. Človek je izgubil naravno komunikacijo s svojim Bogom. Človek mora od takrat naprej dokazovati, da spoštuje in ljubi Boga. Adoracija je nekakšna pokora ali katarza za nas ljudi. Adoracija je v prvi vrsti zaradi nas ljudi, da bi bili boljši. Človeku mora biti jasno ali postati jasno, da kljub spoznanju dobrega in hudega, še ni kakor Bog. Med človekom in Bogom mora biti nekakšna skrivnostna distanca.
Svetopisemski izrazi za češčenje v Stari zavezi dobesedno pomenijo: skloniti se, nagniti se k tlom, pasti na kolena. V tej telesni drži, ko se narediš majhnega pred Bogom, je priznanje božje veličine in moči. To spoštljivo češčenje Boga je pogosto povezano z daritvami, hvalnicami in prošnjami za pomoč. Običajno je vse to obredne narave. Za Staro zavezo je eshatološkega pomena, da bodo nekoč vsa ljudstva častila Boga. To bo vrnitev v nedolžnost, v stanje pred grehom in Bog bo potolažen, vesel.
Nova zaveza v nasprotovanju malikovalcem poudarja, da je potrebno častiti samo Boga. Po izročilu naj bi bil kraj češčenja v Jeruzalemu. Apostola Janez in Pavel sta v svojih spisih to izročilo zelo spremenila: Boga lahko častimo povsod, če se le to dogaja v pravem duhu. Novost tega pogleda je v tem, da nasproti Stari zavezi, ki strogo časti samo enega Boga (eno božjo osebo), časti tudi Jezusa Kristusa, ker se v njem, ki je vstal in šel v nebo, javlja Bog sam. Od Nove zaveze dalje se Bog vedno časti po Kristusu, po veri v Jezusa iz Nazareta in z življenjem po njegovi besedi.
Tako je iz obrednega češčenja v Stari zavezi nastalo osebno češčenje Boga, ki se dogaja povsod tam, kjer so ljudje v eshatološkem bivanju vse svoje življenje usmerili v božje kraljestvo.
Človek je v svojem iskanju potešitve potrebe po adoriranju, hodil tudi po čudnih in krivih potih. Častil je sonce, zvezde, živali, cesarje, mrtve, prednike... Tovrstne adoracije bi lahko bile povsem nenevarne, če bi se častilci zavedali, da imajo vse te stvari, ki jih častijo, svojo pravo vrednost le v tesni povezanosti s troedinim Bogom.
Najbolj nevarno se zdi češčenje cesarjev, predsednikov, maršalov… To češčenje je najbolj nevarno zato, ker je rezervirano samo za Jezusa iz Nazareta. Takšno češčenje zemeljskih vladarjev je bilo navzoče v egipčanski, perzijski, grški in rimski zgodovini. Najbolj spervertirano in okrutno obliko je takšna vrsta češčenja dosegla v rimskem cesarstvu s Kaligulo in Domicijanom.
V zadnjih stoletjih smo spet priča poizkusom, da bi se zemeljske vladarje častilo kot bogove. Če že niso sami posamezniki, ki si želijo, da bi bili adorirani, so pa ljudje, ki si hočejo nad sabo postaviti človeške bogove, da bi lahko izživeli svojo prapotrebo.
Ker je v zadnjem stoletju dejansko prišlo do odpada od Boga, od transcendence, je dokaj realna možnost, da se bo na svetu pojavil vladar, ki si ga bo ljudstvo postavilo za mesijo in ki ga bo prostovoljno častilo kot boga. Adoracija, ki je bila postavljena kot sredstvo za rešitev človeka, se bo tako spremenila v sredstvo pogube. Po naši krivdi.
Ob vsem tem se lahko vprašamo, kako se naj obvarujemo pred napačnimi oblikami adoracije. Morda je rešitev v tem, da se človek ne obremenjuje z visokimi stvarmi in da se raje ukvarja z nizkimi. Da išče jasnost in preprostost.
|
NE ZAMUDITE
Adoracija opranih možganov
Prispeval/a: MC dne torek, 24. marec 2009 @ 11:02 CET
S čaščenjem je tesno povezano tudi žrtvovanje (bogovom, domovini, višjim vrednotam). S čaščenjem suženj vzpostavlja odnos do svojega imaginarnega ali resničnega gospodarja, v katerega projicira svoje želje, podobe, ideale, pri čemer sublimira svoj individualni narcizem, ki si ga v realnosti ne zmore izživeti, in ga pogosto transformira v kolektivni narcizem skozi razne oblike množičnega čaščenja (procesije, maše, rituale) Potreba po čaščenju je huda oblika duševne bolezni, tako zelo pogoste, da se jo pač obravnava kot normalno stanje duha. Pravzaprav je vse odvisno od števila častilcev. Če kdo časti čajnik, ki kroži okoli Jupitra ali rožnatega samoroga, ki pleše v peti dimenziji, običajno velja za norca, in če bi tak človek zelo potenciral manifestacijo svoje »vere«, bi ga verjetnost strpali v psihiatrično bolnišnico. Čaščenje Alaha, Jahveja, Kristusa, device Marije, Sai Babe pa je že tako pogosto, da je vse »norce« nemogoče pozdraviti, kaj šele hospitalizirati v ustanovah, ki bi jim lahko pomagale.
Pri čaščenju oziroma adoraciji (oboževanju), ki se sliši bolj kot neka sluzasta, holivudska različica semitskega klečeplazenja pred velikim Gromovnikom, gre vedno za SEBIČNOST – človeka, ki išče korist (pri svojem gospodarju), in – če verjamemo v obstoj Gospodarja oziroma Boga, ki ga častimo, tudi za SEBIČNOST Boga. Le zakaj bi si Bog, ki je večen, neskončno dober, samozadosten, itd. sploh želel, da ga ljudje častijo!!??? Krščanskega boga se pogosto prikazuje kot Boga Očeta – kot dobrega in ljubečega očeta, in Devico Marijo kot dobro, ljubečo Mati. Sedaj pa si postavite preprosto vprašanje – ali bi si vi, kot dobri in ljubeči starši želeli, da vas vaši otroci častijo in obožujejo kot bogove, da klečeplazijo pred vami, hodijo po kolenih, molijo pred vami, vam prižigajo sveče, ipd. ???!!! Močno dvomim, razen če niste povsem trčeni in obsedeni s kakimi malikovalsko mesijanskimi obsesijami. Ampak, kot že rečeno – človek je ustvaril Boga po svoji podobi in predvsem za svoje potrebe. Tako so semitski pastirji izumili Jahveja, ki je najbolj ljubosumen Bog med vsemi - in zato so tudi vsa verstva, ki izhajajo iz Judaizma, tako zelo nestrpna, nasilna in izključujoča. Monoteizem pač slabo prenaša konkurenco. Prve štiri "božje" zapovedi so tudi zato vse tako ali drugače povezane s čaščenjem – Boga in staršev. Vse to je za religijsko motivirane svečenike in sužnje bolj pomembno od recimo zapovedi »Ne ubijaj!« Prav zato je tudi mogoče in »dovoljeno« ubijati v imenu Boga, plemena, domovine.
Adoracija opranih možganov
Prispeval/a: titanic dne torek, 24. marec 2009 @ 13:47 CET
Zanimivo tvoje prepričanje, vendar se sama ne strinjam z njim. Tako piše v Bibliji, ja, bo držalo. Vemo pa tudi, kaj se je s to sveto knjigo dogajalo skozi stoletja in kaj se je spreminjalo.
Kot je zapisano, je človek izgubil stik z Bogom, ko je grešil. Biblija tudi piše, da je potrebno živeti ponižno, Boga boječe ter v smislu, kot da nam je življenje dano kot ena sama pokora, klečeplazenje, samokaznovanje, odpovedovanje vsemu, kar mu življenje lepega ponuja, da pridemo ponovno z njim v stik. Lahko in tudi si vsak to različno razlaga in razume.
Kaj je bilo, če je bilo ali če ni bilo in kako je in kaj bo po naši smrti – je vse ena sama iluzija.
Lahko verjamemo v več življenj, lahko v eno samo, kar nam je bližje. Biblija ima svojo verzijo, Jezus je imel svoje prepričanje.
Bolj ko človek – posameznik zapleta, bolj mu je življenje zapleteno. Bolj ko razmišlja in računa, težje živi, saj božanski zakoni pomenijo spontanost in ljubezen.
Tisti, ki časti in malikuje predmete ali posameznike v človeški podobi, je preračunljiv in čaka na plačilo. Deluje z razumom in trguje. Bog tega ne želi in se, kot praviš, žalosti.
Celotnega Boga, stvarnika lahko začutimo le v sebi, v svojem srcu ter v delih, ki jih je ustvaril. Zato, ne potrebujemo čaščenja in posebnih hvalnic. Samo zavedanje, da nas je On ustvaril, da smo del narave, da smo vsi povezani v eno celoto iz katere izhajamo in se ponovno vračamo, da sebe (Boga v sebi) prizadanemo, če prizadanemo drugega…je dovolj.
Mogoče je prav ta ljubezen, ko naj bi jo človek začutil v srcu tista pra-potreba o kateri pišeš, le da jo razumemo različno. Tudi če bi se pojavil kakšen »učitelj«, ki bi govoril o ljubezni, o delovanju, o enosti, bi bilo napačno, da bi častili njega, saj bi bil ravno tako iz mesa in krvi, kot vsak drug smrtnik. Lahko bi sprejeli njegove ideje, šli po poti ljubezni, ne pa častili njega.
Bodi pozdravjen in vse dobro.
Melita
Ti veruješ, da je Bog eden? Prav imaš. Tudi demoni verujejo, a trepetajo.
Prispeval/a: Fredi dne torek, 24. marec 2009 @ 17:48 CET
Se strinjam, da naj človek išče le jasnost in preprostost.
Ljubezen je jasna in preprosta človeku, ki ljubi.
Človek, ki ljubi človeka je jasno spoznal in razumel ljubezen.
Preprosto ljubi sočloveka kakor samega sebe in ljubil boš vse kar je ljubezen ustvarila, tud vesolje in razumel boš dom kjer logično živiš.
Logično boš razumel logičnost.
Ljubezen je ustvarila življenje, logično, življenje časti ljubezen.
Adam in Eva sta res živela v drugačni dimenziji, duhovna v duhovni, človeku ni logično.
Sveti duh odkriva in pojasnjuje duhovno logično.
In, ko je človek grešil, ni bilo več odnosa ljubi Bog ( Stvarnik ) in Adam človek ( ustvarjen ).
Sicer pa je še ta moment odnos človek – ljubezen ampak človek več ni v Raju.
Kadar človek ljubi dejansko samemu sebi dokaže, da ljubezen obstaja.
Ni se potrebno dokazovat na ravni metanja po kolenih oziroma klečeplazenja al bičanja samega sebe v dokaz pokore.
Kdor ljubi al ni pokoren ljubemu?
Ljubi človeka, to je tvoja pokora človek.
Vprašaj boljšo polovico al si ji ljubši normalni človek al abnormalni copatar.
Ponižaj se v duhu, v duši, v srcu, da si le človek, ki se zaveda minljivosti in, da se zavedaš, da je ljubezen tista večna veličina kateri človek, ti, nisi dorasel ampak se trudiš bit v koraku z mano vred.
Kdor se poniža v srcu in se sprejme takega kot je človek, tak človek tud upogiba koleno zaradi srca, zaradi zavedanja kdo je ljubi Bog Vseved, vreden spoštovanja.
Ljudje padajo na kolena iz spoštovanja, takšen človek je dejansko velik v srcu.
Ljubi Bog vidi in ve al upogibaš koleno zaradi sebe al zaradi njega, spoštovanje življenja, hvaležen se zahvaljuje.
Kdor ljubi je popoln v srcu, je že boljši, ni možno bit še boljši, še bolj ljubit, stopnjevanje, ki si ga je človek izmislil.
Ljubiš torej ljubiš.
Včasih so darovali prvence, najboljše, tud sedaj se daruje najboljše kar človek lahko podari, sebe, srce, ki ljubi ljubezen.
Vedno, od zmeraj do zmeraj se časti ljubezen Vas ljubi Bog.
Rekel jim je:
»Kadar molite, recite:
Oče!
Posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi tvoje kraljestvo.
Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne
in odpústi nam naše grehe,
saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan,
in ne vpelji nas v skušnjavo!«
Kdo pada v skušnjave, kdo si domišlja in se potrjuje pred ljudmi z izmišljenimi frazami kar sploh ni logično?
Boš rekel, da ljubi Bog ni logičen, da je težko razumet ljubezen?
Kdaj se je začel odpad?
Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi.
Med ljudstvom pa so nastopili tudi lažni preroki,
kakor bodo tudi med vami lažni učitelji,
ki bodo skrivaj uvajali pogubne ločíne.
Celo Gospodarja, ki jih je odkupil, bodo tajili.
S tem si bodo tudi nakopavali naglo pogubo.
In mnogi bodo sledili njihovim razuzdanostim in po njihovi krivdi se bo preklinjala pot resnice.
Je težko kapirat?
Zaradi svoje lakomnosti vas bodo izkoriščali z izmišljenimi besedami.
Toda obsodba nad njimi že davno ne počiva in njihova poguba ne dremlje.
In ko sem slišal in videl, sem padel pred noge angelu, ki mi je vse to razkazal, da bi ga molil.
Toda rekel mi je:
»Nikar! Služabnik sem, kakor ti in kakor tvoji bratje, preroki, in kakor tisti, ki ohranjajo besede te knjige:
Boga môli!«
Ljubi Bog le Vas se moli in le Vas se prosi za milost.
Zahvaljujem se Jezus Kristus v Vašem imenu, da lahko molim ljubi Bog Vas.
Z veliko naklonjenostjo so sprejeli besedo in vsak dan preiskovali Pisma, če je res tako.
Ko je Pavel v Atenah čakal nanju, ga je v dno duše prizadelo, ker je videl, kako je mesto polno malikov.
Pogovarjal se je z Judi in z bogaboječimi v shodnici, pa tudi s tistimi, ki jih je vsak dan po naključju srečeval na trgu. Tudi nekaj epikurejskih in stoiških filozofov je razpravljalo z njim. Eni so govorili: »Le kaj bi neki rad povedal ta kvasač?« Drugi pa: »Verjetno je glasník kakih tujih božanstev.«
Oznanjal je namreč evangelij o Jezusu in o vstajenju. Vzeli so ga s sabo in odpeljali na Areopag ter vprašali: »Ali bi lahko izvedeli, kakšen je ta novi nauk, ki ga oznanjaš?
To, kar prinašaš, zveni nekam čudno našim ušesom. Zato bi radi spoznali, kaj to pomeni.«
Vsi Atenci in tujci, ki živijo med njimi, namreč ne poznajo večjega užitka kakor pripovedovati ali poslušati zadnje novice.
Tedaj je Pavel stopil na sredo Areopaga in spregovoril:
»Možje Atenci! Po vsem, kar vidim, ste zelo pobožni.
Sprehajal sem se po vašem mestu in si ogledoval vaše svetínje.
Ob tem sem opazil tudi oltar z napisom ›Nepoznanemu bogu‹.
Kar vi častite, ne da bi poznali, vam jaz oznanjam.
Bog, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem, on, ki je neba in zemlje gospodar, ne domuje v svetiščih, ki jih je zgradila človeška roka.
Njemu sploh ni potrebno, da bi mu stregle človeške roke, temveč sam vsem daje življenje in dihanje in vse.
Iz enega je ustvaril ves človeški rod, da bi napolnil vse obličje zemlje in ljudem odmeril čase in meje bivanja, da bi Boga iskali in se morda do njega dotipali in ga našli, saj ni daleč od nikogar izmed nas.
Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo.
Ali kakor so povedali nekateri od vaših pesnikov:
›... saj smo po rodu iz njega.‹
Ker smo torej Božjega rodu, ne smemo misliti, da je božanstvo nekaj, kar je podobno zlatu ali srebru ali kamnu, ki sta ga izoblikovali človeška umetnost in domiselnost.
Bog je zatisnil oči nad časi, ko so ljudje tavali v nevednosti; zdaj pa naroča, naj se vsepovsod vsi spreobrnejo.
Zakaj določil je dan, ko bo vesoljnemu svetu pravično sodil po možu, ki ga je za to izbral in pred vsemi potrdil tako, da ga je obudil od mrtvih.«
Kdo je določil dan in moža po katerem bo sodil in, ki ga je zato izbral?
Ljubi Bog ljubi.
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.
Ta je bila v začetku pri Bogu.
Pri kom je bila Beseda?
Kajti dete nam je rojeno,
sin nam je dan.
Oblast je na njegovih ramah,
imenuje se:
Čudoviti svetovalec,
Močni Bog,
Večni Oče,
Knez miru.
Oblast se bo širila
in miru ne bo konca
na Davidovem prestolu in v njegovem kraljestvu.
Vzpostavil ga bo in utrdil
s pravico in pravičnostjo
od zdaj in na veke.
Gorečnost GOSPODA nad vojskami bo to naredila.
Kdo bo to naredil?
In koga so židi pričakovali?
Kdo je Mesija?
In Beseda je postala meso in se naselila med nami.
Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical:
»To je bil tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.«
Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo.
Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.
Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ( Različica Sin ( le kdo tote različice vpisuje ) ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.
Sicer pa le kdo Vas je videl ljubi Bog?
Deluje logika?
Beseda na besedo?
Pripelji ljudstvo, ki je slepo, čeprav ima oči,
ki so gluhi, čeprav imajo ušesa.
Zberó naj se hkrati vsi narodi,
snidejo naj se vsa ljudstva.
Kdo izmed njih bo to oznanil
in nam dal slišati prejšnje reči?
Privedejo naj svoje priče, da imajo prav,
naj slišijo in naj reko: »Res je!«
Vi ste moje priče, govori GOSPOD,
in moji služabniki, ki sem jih izvolil,
da spoznate in mi verjamete,
da uvidite, da sem to jaz!
Pred menoj ni bil noben bog upodobljen
in za menoj ne bo nobeden.
Jaz, jaz sem GOSPOD,
razen mene ni rešitelja.
Jaz sem oznanil, rešil in dal slišati,
in ni bilo med vami tujega boga.
Vi ste moje priče, govori GOSPOD,
in jaz sem Bog.
Tudi odslej sem isti,
ni ga, ki bi iztrgal iz moje roke,
delam in kdo mi bo preprečil?
Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico.
Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.
Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica.
Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.
Bog je govoril Mojzesu in mu rekel: »Jaz sem GOSPOD.
Prikazal sem se Abrahamu, Izaku in Jakobu kot ›Bog Mogočni‹;
a z imenom GOSPOD ( hebr. JHVH ) se jim nisem razodel.
Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene.
Pismouk mu je rekel:
»Dobro, učitelj. Resnico si povedal: On je edini ( db. Eden je ) in ni drugega razen njega, in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.«
Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel:
»Nisi daleč od Božjega kraljestva.«
In nihče si ga ni drznil še kaj vprašati.
Misliš, da so bližje oni, ki trdijo troedini?
Al je bližje človek, ki ljubi človeka?
Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo!
Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, GOSPOD, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.
Ljudje rišejo vse mogoče tud kar ni mogoče.
In koga ljudje vse častijo?
Papeža kot očkota ta svetega, svetnike, ki sploh niso svetniki, angele katerim tud molijo, Marija… ( ogromno človeških izmišljotin se žegna in požegna z čem? )
Katere čudeže katera cerkva priznava katerih vernikov?
Baje vsak svoje.
Čemu ceremonije svetinj, ki so svetinje le komu?
Mar ni Sveta Ljubezen, ki ljubi človeka in posledično človek ljubi človeka?
Kdo ljubi človeka kot svojega sina?
Kdor ga je ustvaril – rodil.
Zakaj ljubi Bog ljubi človeka?
Nimam pojma le ljubim človek te!
Spominjajte se prejšnjih reči, iz davnine, kajti jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz.
Prav tisto uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel:
»Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem.
Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč.
Verjamem.
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveta_Trojica)
Le pametni filozofski razlagi na ekumenskem koncilu iz leta 325 ni za verjet.
Verjamem v ljubezen in da moder ljubi.
Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, dvanajstim rodovom v razseljenosti:
lep pozdrav.
Sveta Trojka
Prispeval/a: MC dne torek, 24. marec 2009 @ 21:08 CET
Sveta Trojica je med drugim dobra zato, da bodoči katoliški evnuhi na teološki fakulteti napenjajo svoje možgane do zgornjega roba svojih zmogljivosti. Tisti, ki prestanejo test, potem vedo, da je v matematiki 1+1=6.
Adoracija opranih možganov
Prispeval/a: hierhod dne torek, 24. marec 2009 @ 21:42 CET
Če naredim en kratek ekskurz k primerom, ko so npr. volkovi vzgajali otroka (deklico?) od mladih nog, lahko vidimo, da je človekova narava lahko zelo prilagodljiva. Človeški otrok bo z velikim veseljem po volčje slavil Boga s tuljenjem in zavijanjem. Ali človeku uspe, da bi kakšno žival naučil po človeško slaviti in častiti Boga (da zmoli kakšen molitveni obrazec)? Torej, človek je nekaj posebnega, saj zmore skoraj vse.
Imeti starše je človeku usojeno. Če je bil Bog Stvarnik, oče Adamu in Evi (pač jemljem ta princip, ki je dovolj razumljiv in nam prihrani ogromno časa), potem se je pač ta princip prenesel iz roda v rod do današnjih dni. Do staršev se čuti neko spoštovanje, ker so bili prej kot mi. Če koga mučijo neurejeni odnosi s svojimi starši, naj dobro prebere Biblijo, kjer je rečeno: "Spoštuj očeta in mater" in ne "ljubi očeta in mater". Če že ne moremo ljubiti svojih staršev, jih pa nekako moramo spoštovati. Pri vsem tem nima nobeno pranje možganov prav nobene vloge.
MC, če je potreba po češčenju neka skupinska bolezen, patologija, ki je tako množična, da je postala normalna, potem je zate vsa dosedanja zgodovina človeštva ena sama norost. No, saj to tudi hočeš indirektno in direktno dokazati že dalj časa. Ljudje bodo po tvojem normalni takrat, ko bodo veselo pasli travo in ko bodo radostno darovali svoja življenja volkom, tigrom itd., kateri bodo edini imeli pravo licenco za ubijanje.
Kar se tiče človekove imaginacije o Bogu, to zahteva en dober članek.
Kar se tiče tvojega vprašanja, ali bi mi zahtevali od svojih otrok, da nas spoštujejo kot božanstva; na to vprašanje boš moral sam odgovoriti takrat, ko boš imel otroka.
Kakšnih 50 let nazaj se je starše vikalo in to je bilo kar precej razširjeno v Sloveniji. Francozi so v tem vprašanju zelo močni. Še dandanes se v Franciji starše vika. Je pa to zelo različno od vzgoje, izobrazbe, sloja itd.
Vsekakor bo Zahod vedno v svojem svetu in dojemanju, tako kot so semiti v svojem svetu in dojemanju. Semiti so le veliko prej živeli na zemeljski obli kot pa severnjaki in zahodnjaki. Judovsko Biblijo smo zahodnjaki spoznali preko oznanjevalcev krščanstva. Morda bi bilo veliko bolje za zahodnjake, če bi poznali samo nekatere dele evangelijev, nekatere dele Apostolskih del, nekaj delov iz Pavlovih pisem. Za zahodnjaka in severnjaka bi bilo v bistvu najbolje poznati samo Prvo Janezovo pismo. Za ostale dele Biblije pa morata severnjak in zahodnjak še dozoreti. Do takrat pa si vsak naj piše svojo.
Adoracija opranih možganov
Prispeval/a: hierhod dne torek, 24. marec 2009 @ 23:09 CET
Ne vem, kaj se je z Biblijo skozi stoletja dogajalo in spreminjalo. Zato pa verjetno naivno verjamem, da je treba v življenju klečeplaziti.
Tudi sam včasih blagrujem enostavne in preproste ljudi, ki se v življenju absolutno sploh nič ne mučijo z razmišljanjem, kaj šele, da bi se sekirali. Taki ljudje res ne poznajo bridkosti življenja. So pač spoznali, da je važno zadovoljevati osnovne življenjske potrebe in tako radost pride sama od sebe.
Zavedanje je krasna stvar. Je ena od komponent za uspešno duhovno življenje. Toda, zavedanje mora nekam napredovati. Morda res lahko potom zavedanja občutimo ljubezen v srcu. Toda, tudi ljubezen mora nekam napredovati. Spontana reakcija na doživetje ljubezni je lahko veselje ali vzklih "uau" ali "oh". Še rastline se znajo razveseliti, ko razprejo svoje cvetove božajočemu soncu. Hočem reči: Zavedanje vodi v ljubezen, ljubezen vodi v manifestacijo življenja, manifestacija življenja se kaže tudi v hvalnici, adoraciji.
Tudi ti bodi pozdravljena in vse dobro!
hierhod
Ti veruješ, da je Bog eden? Prav imaš. Tudi demoni verujejo, a trepetajo.
Prispeval/a: hierhod dne sreda, 25. marec 2009 @ 00:26 CET
Moje mnenje o sveti Trojici je, da se Troedinega Boga da doživeti, razložiti pa se ga ne da. Zaradi tega pa ne bom napadal Nicejskega koncila iz leta 325. Kljub svoji nepopolnosti je še kako dobro razložil sveto Trojico (v tolažbo razumarjem in v zaščito mali čredi).
Obstaja še nekaj, kar je nad ljubeznijo. To je usmiljenje.
Določene ljudi ljubiti je res prava pokora. Ampak to še ni adoracija.
Človek se le stežka poniža sam od sebe. Če te nekdo drug poniža si zagotovo ponižan.
Ponižan in ponižen sta dva različna pojma po obliki in vsebini.
Obstajajo stopnje ponižnosti.
Prva stopnja je: Da ne grešim zaradi strahu pred večno pogubo.
Druga stopnja je: Da ne grešim zaradi ljubezni do Boga.
Tretja stopnja je: Da skušam biti podoben Jezusu iz Nazareta.
Lep pozdrav!
hierhod
Jaz sem Alfa in Omega, Prvi in Zadnji, začetek in konec.
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 25. marec 2009 @ 10:39 CET
Napiši en dober članek kar se tiče človekove imaginacije o Bogu.
Usmiljen je ljubi Bog, da pišem kar bereš.
Ljubezen je ljubi Bog.
Ni možno svojemu srcu zapovedat zdaj bom pa ljubil, ker sem se tak odločil.
Najprej te ljubezen spozna, da sploh poznaš ljubezen, da lahko ljubiš ljubezen.
To je usmiljenje do človeka.
Ni usmiljenje nad ljubezen namreč ljubi Bog je ljubezen in usmiljenje.
In kdor ljubi prejme tud usmiljenje, ljubezen je v paketu usmiljenja do človeka, ki je usmiljen.
Kakor pač razumeš usmiljen ( usmiljen, ker se ga je usmilil ).
Ni ga človeka na totem svetu, ki bi lahko trdil usmiljen sem, ker sem pač taki usmiljenko.
Ljubi Bog je usmiljen in ljubezen kakor usmiljenje podeljuje ljubi Bog.
Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni?
Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe;
ampak Oče, ki ostaja v meni, opravlja svoja dela.
Tako deluje usmiljenje oziroma ljubezen.
Ponižal sem samega sebe v umu, da sem lahko sprejel resnico v srce.
Prej sem mislil, da sem pameten, ker sem verjel le kar vidim in slišim oziroma občutim.
Naredil sem korak oziroma usmiljen ljubi Bog je pomagal, da sem zakorakal v pravo zavedanje življenja.
In, ko ljubiš ni več stopenj, ni obremenjevanja v srcu al ljubiš zaradi strahu pred večno pogubo al zaradi same ljubezni al ker skušaš bit podoben kakor Jezus.
Si kdo si.
Ljubiš kakor ljubiš v srcu.
Kdor ljubi, ljubi brez strahu.
Jezus Kristus je tisti, ki je prišel z vodo in s krvjo, ne le z vodo, ampak z vodo in s krvjo. Duh to pričuje, kajti Duh je resnica.
Trije namreč pričujejo:
Duh in voda in kri.
In to troje je zedinjeno.
Kdo je zedinjen?
Kdo je Duh?
Kdo je voda in kri al je posebej voda in posebej kri?
Njegova kri je človeka za evik oprala krivde, z krstom v vodi pa sprejmemo novo življenje in potrdimo resnico, da verjamemo v ljubezen, v ime edinorojenega Božanskega Sina.
Mar ni Jezus Kristus vse in Duh in Voda in Kri?
Al se kri misli na familjarno vez?
Sveti Duh je Duh, Jezus Voda in ljubi Bog kri?
Če sprejmemo že človeško pričevanje, je Božje pričevanje večje, kajti pričevanje Boga je to, da je pričeval za svojega Sina.
Res je.
Sveti duh pričuje za ljubezen, z govorom in znamenji kakor tud z simboli pravzaprav kakorkoli pač, da človek lahko dojame in razume ljubezen.
Voda je simbol za življenje, kri za očiščenje grehov, Duh za osebnost.
»Jaz sem pot, resnica in življenje.
Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.
Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta.
Od zdaj ga poznate in videli ste ga.«
Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.«
Jezus mu je dejal: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal?
Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš ti reči: ›Pokaži nam Očeta.‹
Kdo dela usmiljena dejanja in kdo je usmiljen?
Ljubi Bog ljubi ljubezen.
Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu.
Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.«
»Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi;
jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna.
Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas.
Zapoved ljubi človeka.
Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas.
Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi;
kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel.«
Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed;
in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal.
Kdo ne ljubi?
Kdo si izmišlja nova mučenja, nove trditve?
To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas.
Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.
Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.
Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.
Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹
Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene.
In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi.
Ne bom več veliko govoril z vami, kajti vladar tega sveta prihaja.
Meni sicer ne more nič, vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, kakor mi je naročil Oče.
Vstanite, pojdimo od tod!«
Vstanite, pojdimo od tod so poslušali tud verniki, ki so poslušali že živeče apostole, tud Pavla.
Pomrli so in prišli so novi učitelji, kaponje.
Pravoverni so odšli od kapuljač tiho in dostojanstveno.
Mogoče so bli tud pregnani ampak ni problema, kakorkoli ljubi Bog je rešil svoje ljudstvo.
Ljubezen.
Kdor spozna ljubezen vidi ljubezen.
Tud ugotovi, da le ljubezen lahko pričuje za ljubezen.
Zedinjeni.
Zedinjena ljubezen.
Zedinjeni v besedi in dejanjih.
Ni odstopanja v besedi al dejanjih.
Vsi trije ne tvorijo enega.
Vsak je en, cel.
Večni od večnosti.
Vemo, da nihče, ki je rojen iz Boga, ne greši, ampak ga iz Boga rojeni varuje in hudič se ga ne dotakne.
Mi vemo, da smo od Boga in da ves svet tiči v zlu.
Vemo, da je Božji Sin prišel in nam dal razum, da spoznavamo Resničnega.
V Resničnem tudi smo, v njegovem Sinu Jezusu Kristusu.
On je resnični Bog in večno življenje.
Otroci, varujte se malikov.
Res je.
Jezus Kristus je resničen Bog Sin Resničnega.
Če bi bil Bog vaš Oče, bi me ljubili, ker sem iz Boga izšel in prišel.
Nisem prišel sam od sebe, temveč me je on poslal.
Izšel in poslal ga je ljubi Bog ljubezen.
Jaz in Oče sva eno.
Od vekomaj v besedi in dejanjih eno.
En Gospod, ena vera, en krst: en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh.
Sveti duh pričuje resnico, da obstaja le ena ljubezen ena resnica.
Na prvem ekumenskem koncilu leta 325 v Nikeji so prvič uradno predstavili filozofsko razlago Svete Trojice: gre za tri različne Božje osebe (hipostaze), ki pa imajo isto duhovno substanco in zato vsi skupaj tvorijo enega Boga.
Filozofsko izničenje kar predstavlja in je ljubi Bog Vsemogočen.
Nato bo dovršitev, ko bo kraljevanje izročil Bogu Očetu in uničil vsakršno poglavarstvo ter sleherno oblast in moč.
Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegove noge.
Kot zadnji sovražnik bo uničena smrt, kajti vse je položil pod njegove noge.
Ko pa pravi: »Vse je podvrženo,« je jasno, da razen tistega, ki mu je vse podvrgel.
Ko pa mu bo vse podvrženo, se bo tudi Sin sam podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo Bog vse v vsem.
Kdo se bo komu podvrgel na koncu, da bo ljubi Bog vse v vsem?
Njemu, ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta, njemu slava in oblast na veke vekov. Amen.
Glej, prihaja z oblaki
in videlo ga bo vsako oko,
tudi tisti, ki so ga prebodli,
in zaradi njega se bodo bíli na prsi vsi narodi na zemlji.
Da, amen.
Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega.
Ljubi Bog tud pride.
Pač razmišljam kakor razmišljam.
Nisem vernik cerkvenih doktrin.
Doživel sem doživetje in kot mlad pubertetnik tud prosil, da preživim mladost normalno kakor ostali ljudje, brez pravega spoznanja v spominu, spoznanje pač po preživetju in spoznanju sveta.
Biblijo sem prvič bral 36 let star.
Nisem je razumel, zdela se mi je krvava in namišljena.
Zapomnil sem si pa, da je bla omenjena molitev, tud te molitve nisem razumel.
Mislil sem, da le v cerkvah znajo prav molit, ker majo cele bukve o raznih molitev.
Ni mi preostalo drugega kot, da sem prosil v srcu, da me ljubi Bog vodi in podari razumevanje, ker resnično nimam pojma.
Ljubi Bog je usmiljen, Sveti duh me je vodil v resnico, ki jo sedaj razumem.
Kdor uči resnico z izmišljenimi in sfilozofiranimi besednimi pojmi, nauči folk svoje resnice, resnice iz sebe in, če v človeku ni ljubezen je prazen brneč zvon.
Ve se od kdaj so se ljudje pobijali zaradi laži, ki je bila vsiljena ljudem.
Ve se tud kdo je vsiljeval svoja prepričanja.
Resnica je razpršena po vseh krščanskih cerkva, doktrinah, ki vsaka uči, da je prava.
Vsaka cerkvica je zamotala resnico v vato, jo utišala in poučuje le z svojo doktrino.
Po odpadu, ko so nastopili lažni učitelji, so tud resnicoljubni ljudje, ki ljubijo le resnico in ljubezen do soljudi, zapustili lažnivo okolje, se poskrili in vzgajali svoje otroke po veri, ki so jo nosili v srcu, vera v ljubezen.
Ljubi Bog je svoje otroke v resnici zaščitil, da so preživeli in živijo.
Ti ljudje niso pripadniki nobenih cerkva, vodi jih ljubezen Jezus Kristus, ki je zanje tud dal življenje, da bi z njim tud zaživeli pravo ljubezen kakor ljubi Bog ljubi.
Niso se šolali, da bi ljudem naučeno govorili.
Govorili so iz srca, srce vidi srce.
Ostanek zmeraj preživi.
Ljubi Bog je podaril ljudem kar so hoteli.
Eni so hoteli svoje cerkve, svojo vero, drugi so prosili za usmiljenje, za ljubezen.
Če ima kdo uho, naj prisluhne!
Če je komu namenjeno ujetništvo,
pojde v ujetništvo.
Če mora kdo umreti od meča,
bo umrl od meča.
Tukaj je stanovitnost in vera svetih.
Nato sem videl drugo zver, ki se je vzdigovala iz zemlje: imela je dva rogova, podobna jagnjetovim, govorila pa je kakor zmaj. Ta je izvajala vso oblast prve zveri v njeni navzočnosti in priganjala zemljo in njene prebivalce, naj molijo prvo zver, ki se ji je bila smrtna rana pozdravila. Delala je velika znamenja, tako da je celo vpričo ljudi priklicala ogenj z neba. Zaradi teh znamenj, ki jih je bilo dano delati vpričo zveri, je zavajala prebivalce zemlje. Prebivalcem zemlje je namreč rekla, naj postavijo podobo za zver, ki je bila ranjena z mečem, pa je potem oživela.
Dano ji je bilo tudi oživiti podobo zverí, tako da je podoba celo spregovorila in dala pobiti vse, ki podobe zverí niso molili.
Dosegla je, da so si vsi, mali in véliki, bogati in reveži, svobodni in sužnji, morali dati vtisniti na desnico ali na čelo žig.
Nihče ni smel ne kupovati ne prodajati, samo tisti, ki je imel žig, se pravi ime zveri ali število njenega imena.
Tu je modrost.
Kdor ima um, naj izračuna število zveri:
je namreč število človeka.
To število pa je šeststo šestinšestdeset.
Zver je zver.
Zabloda ubija človeka v srcu.
Misli in dela kakor veleva zlo.
Verjame, da mora klonit pred zverjo, da preživi v materialnem svetu, ki se mu zdi prelep.
Materialni svet je od nekdaj.
Veruj kakor veruješ.
Verjamem, da ljubezen ljubi Bog obstaja v sozvočju kakor zedinjeno srce, ki ga zedinja ljubezen v kateri je Sveti duh in Jezus Kristus.
Boj proti zlu ni večen boj, je začetek borbe in konec boja.
Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.
Namreč vera se lahko skvasi tud v napuh srca.
Upamo pa tak vsi kateri upamo, da prav upamo.
Lep pozdrav
Jaz sem Alfa in Omega, Prvi in Zadnji, začetek in konec.
Prispeval/a: hierhod dne sreda, 25. marec 2009 @ 23:44 CET
Zelo lep in poglobljen komentar. Čuti se navdih. Čestitke!
Zares nesmiselno bi bilo, da bi si nasprotovala zaradi filozofskega pogleda na krščanskega Boga. Že dolgo namreč velja, da je filozofija le dekla teologije. Toda tebe verjetno moti tudi pojem teologija. Si pač človek izkušnje, doživetja. Biblijo verjetno bereš dokaj neobremenjeno, brez ideologije.
Sam rad eksperimentiram. V praksi hočem preveriti tudi kakšno dogmo. Grem se nekakšnega mythbusterja na duhovnem področju. Tako sem se vprašal, če se lahko z neko človeško osebo tako močno povežem, da bom mislil, da sem postal ona in ona bo mislila, da je postala jaz. Moram reči, da je eksperiment uspel. Vsi ljudje imamo v sebi skrito to sposobnost. Vsi ljudje smo sposobni tudi parapsihologije ali pa paraduhovnosti. Tudi v troje je to izvedljivo. Sveti Pavel bi rekel: Bodite istih misli.
Poglavitno je to, da oba dojemava krščanskega Boga kot osebo in ne kot samo neko energijo.
Še huje je, da si nekdo predstavlja krščanskega Boga kot eno osebo s tremi glavami. Takšna predstava močno spominja na zmaja. En slovanski narod ima v svoji ikonografiji prav takšno ikono. To ikono se skrbno skriva v depoju neke galerije. Takšna ikona pomeni, da določena cerkev nekega naroda sploh nima izdelane teologije. Pa kaj nas to skrbi in muči? V religioznem svetu je namreč poleg občutja pomembna tudi simbolika, ker zadeva čutni svet človeka. Nenazadnje se tudi najgloblje resnice lahko povedo le skozi simbole.
Biblija in navdihovanje Svetega Duha je zelo kompleksna zadeva. Katoličani imajo večinoma ustaljene in potrjene eksegete. Luteransko-protestantsko-binkoštno mišljenje je, da je tista eksegeza pravilna, ki ti jo trenutno navdihuje Sveti Duh. Paradoks pa je, da imajo protestanti ogromno knjig eksegeze in nedvomno prekašajo katoličane. Kakor je tudi protestantsko mišljenje, da se človek zveliča le po milosti božji in da je človekov trud nepomemben. Pa poglejmo uspešne poslovneže in misijonarje protestanske usmeritve in poglejmo neuspešnost in zanemarjenost katoliške srenje.
Zelo sem vesel, da si citiral Razodetje. Tudi sam bi ga z veseljem citiral in komentiral, toda preveč si jemljem k srcu kazni, ki so zagrožene, če bomo tej knjigi kaj dodajali ali odvzemali.
Želim ti lep večer!
hierhod
Tisti, ki jim ni bilo oznanjeno o njem, bodo videli,
Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 26. marec 2009 @ 04:07 CET
Pozdravljen hierhod
Me veseli, da si mnenja, da nima smisla, da bi si nasprotovala zaradi filozofskega pogleda glede vere, da ljubi Bog ljubi.
Krščanska vera.
Vprašanje spet kar tak al je ljubi Bog le krščanski ljubi Bog?
Kdo je te pigmejca rodil?
Al pa indijanca?
Al pa komunista?
Dobro, toti so se sami rodili.
Res?
Kdo je rodil človeka?
Kdo je kristjan?
Ljubi bližnjega kakor samega sebe.
Osebno se mi zdijo ful cool mladi komunarji, ki so se odrekli drog in vzeli v roke biblijo.
Ljubezen en do drugega jih je združila, ljubijo tud vse ljudi, ki niso v komuni.
Pojejo in slavijo ljubezen.
So vegeterijanci in vsejedci.
Dojeli so, da je Jezus tud zanje trpel, za spoznanje resnice so iz srca, ki ljubi ljubezen do bližnjega, hvaležni ljubi Bog tud Vam.
Najbližji ste jim glih Vi ljubi Bog v srcu.
Človek je spoznal srce.
Srce je spoznalo človeka.
Ljubezen opeva ljubezen.
Al se lahko človek, rojen v sahari, obrezan po verskem običaju plemena s katerimi živi, ki je od rojstva slep in gluh, nepismen, po dohtarski oceni debilni, tud zveliča?
Katero srce se bo zveličalo?
Ljubi Bog ljubi.
Usmiljenje.
Koga se ljubi Bog usmili?
Katero srce je usmiljeno?
Srce, ki ljubi je usmiljeno srce.
Srce človeka.
Zulu je tud človek z srcem.
(http://www.marques.co.za/clients/zulu/indexorg.htm)
Al človek jemlje usodo v svoje roke, če meni toti je pečen, če ne sprejme naše vero?
Katera vera je prava?
Muslimanska?
Jehovska?
Mogoče pa zulujka verjame v ljubezen?
Je to mogoče?
Ziher.
Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.
Kdo je Jezus?
Kdo je ljubi Bog?
Ljubezen do človeka.
Al je ljubezen do človeka, da gre človek v pekel, ker še ni misijonar prisopihal do njega, da bi mu oznanjal resnico iz biblije?
Al so do leta 1492 vsi indijanci šli direkcion v pekel?
Se ni noben rešil?
Al se je baje rešil le poslednji mohikanček?
Kaj je resnica?
Kdo je Sveti Duh?
Kdo ga pozna?
V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.
Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodami.
»Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi;
jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj:
Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna.
Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas.
Prvi je odšel, da je prišel drugi.
Sveti Duh.
Kdo ne pozna resnice?
Kdor ne ljubi resnice, da je ljubi Bog ljubezen.
Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga?
Če pa kdo Božji tempelj uničuje, bo Bog uničil njega.
Božji tempelj je namreč svet, in to ste vi.
Kdo je svet?
Kdor ljubi človeka namreč Sveti Duh pričuje resnico, da ljubi Bog ljubi človeka.
Ta evangelij je bil oznanjen vsemu stvarstvu pod nebom, in jaz, Pavel, sem postal njegov služabnik.
Res je.
Je mogoče tud zulujka slišala zanj, za ljubezen?
Al še mogoče ni slišala za Vas Gospod Jezus Kristus?
Glej, stojim pred vrati in trkam.
Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.
Vam je zulujka odprla srce?
Nimam pojma ampak verjamem, da ljubi v srcu ljubezen.
Biblijsko experimentiram.
Z zulujko sva istih misli, ljubiva se paraduhovno kot par človek in človek.
Se strinjam glede hudega triglava in verjetno je še hujše, če si kdo predstavlja, da so trije en.
Množični za množico.
Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar.
Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.
Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del?
Mar ga lahko vera reši? Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče:
»Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!«
a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga?
Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva.
Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela.
Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal vero iz svojih del.
Ti veruješ, da je Bog eden? Prav imaš. Tudi demoni verujejo, a trepetajo.«
Hočeš spoznati, prazni človek, da je vera brez del neučinkovita?
Ali ni bil naš oče Abraham opravičen iz del, ker je položil svojega sina Izaka na oltar? Vidiš, da je vera sodelovala z njegovimi deli in da je šele zaradi del postala popolna. Tako se je izpolnilo Pismo, ki pravi:
Abraham je verjel Bogu in to mu je bilo šteto v pravičnost, in imenovan je bil »Božji prijatelj«.
Vidite: človek se opraviči iz del in ne samo iz vere.
Ali ni bila tudi vlačuga Rahába prav tako opravičena iz del, ker je sprejela poslance in jih odpravila po drugi poti?
Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del.
V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume.
Ta zares obrodi in daje sad:
eden stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.«
Kolikor poznam frende, se vsi trudijo, da obrodijo sad ljubezen do bližnjega.
Pomoč človeku v stiski je en, so pa še drugi in stoterni.
Poznam tud katoliški pipl kakor tud muslimanski živelj.
Niso mi tuji hari krišnovci kakor budisti.
Vsi smo ljudje le marsovci baje niso.
Misliš, da sem obsojen na večne muke, ker sem si drznil prekopirat citat iz Razodetja in tud pokomentirat biblijo?
Sem mogoče bibliji odvzel al dodal kakšno črko al črtico in predrugačil bistvo biblije, ki opisuje od začetka do konca ljubezen do človeka in rešitev človeka.
Alfa in Omega od prve do zadnje Besede.
Le za apokrifne oziroma devterokanonične knjige me boli patak.
Spominjajo me na filozofiranje ta pametnih direkcion iz možganov.
Ljubezen je v srcu.
Fajn bodi.
Lep pozdrav
Tisti, ki jim ni bilo oznanjeno o njem, bodo videli,
Prispeval/a: hierhod dne petek, 27. marec 2009 @ 00:32 CET
Veliko stvari si povedal v svojem komentarju. Dosti stvari mi je nerazumljivih. Po pravici povedano, ne vem, kako se naj lotim debatiranja s teboj. Rad bi, da v miru razčistiva neke osnovne pojme, kajti le tako bodo lahko najine razprave konstruktivne. Zato ti bom tukaj zastavil nekaj vprašanj.
1.) Katero od obstoječih veroizpovedi priznavaš za svojo, ki odgovarja tudi tvojim prepričanjem?
2.) Če ne priznavaš nobene, te prosim, da zapišeš svojo.
3.) Ali je krščanstvo monoteistična religija?
4.) Ali je Jezus Bog?
Lep pozdrav!
hierhod
Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo.
Prispeval/a: Fredi dne petek, 27. marec 2009 @ 04:40 CET
Se oproščam, ker včasih nisem tak jasen.
Opazil si, da pišem, da ljubi Bog ljubi namreč res ljubi Bog ljubi.
Pisal sem tud, da nisem po veroizpovedi rimo katolik al protestant al pravoslavec.
Napisal sem, da sem doživel v otroštvu ljubezen iz oči v oči.
Nisem napisal oziroma sem nakazal, da sem doživljal srečanja iz oči v oči, v raznih obdobjih življenja.
Šolan sem in življenjsko in duhovno, če se smem tak izrazit sveto in po svetu.
V rani mladosti sem prosil, če smem v nadaljnjem življenju živet kakor prijatelji, ki jih poznam.
Prošnja je bila odobrena z ekstra milostjo namreč pazlo se bo kakor se je vselej pazlo name.
Kot otrok sem drugače gledal na življenje, sramežljivo, sram me je blo pred sovrstniki.
Nikdar se nisem izpostavljal, stara mama je izpostavljala njeno miselnost namreč z materialnimi očmi je gledala na življenje.
Čez čas je dojela stvarnost - ljubezen.
Prosil sem tud, da živim brez spomina na prejšnje dogodke, na šolanje, na doživeto ljubezen.
Kadarkoli se zgodi vidnost srca, da tud sproti pozabim, da lahko živim normalno življenje.
Ljubi Bog ve kdaj se lahko spomnim česarkoli, vse ma namen.
Ogromno bi lahko pisal ampak bereš le kar ljubi Bog dovoli, da pišem.
Vse kar sem prosil je ljubi Bog milostno ugodil in tud rekel
Vsega se boš spomnil, šolanje nadaljuješ z šolo življenja, živi po svoji volji, pazim nate, si pod mojo komando, kadar boš kogarkoli pozdravil, vedi, da te pozdravljam.
Znanje kakor spoznanje, ni tak, da bi le pomislil in se spomnil.
Vse je milost.
Knjiga se bere stran za stranjo.
Ni preskakovanja, je red in redosled.
Vse sem pozabil, takšen je bil namen.
Duhovnost sem na novo odkrival po 36 letu.
Pregledal sem tud duhovnost v raznih protestanskih cerkva, se družil kakor se še družim z verniki raznih veroizpovedi.
Večina prijateljev je ateistov.
Razumem ateista namreč bil sem ateist.
Razumem katolika.
Razumem človeka.
Al razumem ljubezen?
Nimam pojma ljubi Bog ve vse.
Ni naključij lahko se pa naredi naključje.
Misliš naključje a dejansko misliš načrtno misel.
Pogovarjam se z ameriškimi protestanskimi teologi.
Tud z slovenskim katoliškim teologom sem se pogovarjal.
Poznajo biblijo, res, ampak naučeno izgovarjajo ljubezen, ni slišat iz srca razodetja.
Hudo mi je blo v srcu, ko me je ameriški kolega hotel skoraj na silo prepričat v svoje prepričanje, da je resnično Jona bil 3 dni v trebuhu ribe.
Biblija je duhovna Sveta knjiga.
Verjamem vse kar je zapisano v bibliji ampak po razumu srca, ljubezen je v srcu.
Ljubi Bog je ljubezen.
Nočem trdit, da je karkoli spremenjeno v bibliji ampak opazi se veroizpoved različnih prevajalcev.
Bistvo biblije pa že veš, Alfa in Omega.
Dobesedno od Prvega do Zadnjega lista.
Obstaja Prvi in obstaja drugi.
Drugi je biblijska skrivnost ampak ni skrivnost srcu, ki ljubi resnico.
Ljubezen je vez, veže ljubezen.
Ljubi Bog ljubi.
›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹
Jaz sem Alfa in Omega, Prvi in Zadnji, začetek in konec.
»Moj Gospod in moj Bog!«
Hočem pa, da veste tole:
vsakemu moškemu je glava Kristus, glava ženske je moški, glava Kristusa pa Bog.
Torej Jezus Kristus je Bog in Gospod, Večen od večnosti.
Razumeš zdaj kdo je ljubi Bog?
Boga môli!
Al si kje v bibliji zasledil, da se še komu moli?
Monoteističen odgovor lahko prebereš
Jezus je odgovoril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod.
Bogu, ki je edini moder, po Jezusu Kristusu slava na veke. Amen.
Moder ljubi.
Ljubi Bog al sem sam v toti ljubi veroizpovedi?
Lep pozdrav
Prapotreba po adoraciji
Prispeval/a: simon2712 dne nedelja, 29. marec 2009 @ 00:05 CET
Očitno je mazohist!
Prapotreba po adoraciji
Prispeval/a: osh-kosh dne nedelja, 29. marec 2009 @ 19:04 CEST
ce ti ni vsec kar in kako pise MC,potem nam to skusaj razloziti z argumenti( tako kot to zna MC,pa tudi fredi ni od muh ),ne pa z custvenim izpadom,ki spominja na religijsko zaplankanega zavistneza !
Prapotreba po adoraciji
Prispeval/a: simon2712 dne ponedeljek, 30. marec 2009 @ 20:00 CEST
Če citiram HC-ja: " Čaščenje Alaha, Jahveja, Kristusa, device Marije, Sai Babe pa je že tako pogosto, da je vse »norce« nemogoče pozdraviti, kaj šele hospitalizirati v ustanovah, ki bi jim lahko pomagale."
Na take izvje argumentiranje nima smisla, to je za varuha človekovih pravic! Pa sploh nisem "religijsko zaplankani zavistneš" kot praviš in niti pripradnik nobene religije. Sem pa pač občutljiv na tak napuh, ne glede na to s katere strani prileti (podobno bi se odzval v obratnem primeru, npr. če bi vernik žalil ateista)
Inkvizitor človekovih pravic
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 30. marec 2009 @ 21:05 CEST
Ampak vseeno, zelo težko si predstavljam, s čim sem pravzaprav kršil človekove pravice? (Napuh še ni kršenje človekovih pravic, se ti ne zdi!) Sploh pa - pravice do česa? Pravice vernikov do ljubega miru, da živijo v svojih iluzijah!? Lepo te prosim!
Kot prvo, dragi Simon, moj stavek jemlješ iz konteksta. Najprej sem lepo povedal, da bi človek, ki bi častil čajnik, ki kroži okoli Jupitra obveljal za norca in bi ga, če bi v svoji vnemi pretiraval, verjetno strpali v psihiatrično bolnišnico. Verjetno veš, da so takšne ustanove že danes polne ljudi, ki mislijo, da so Napoleoni ali Kristusi, pa se nihče ne pritožuje nad kršenjem človekovih pravic, če ji kdo reče norci. Kot drugo, besedo norec sem v drugem delu stavka postavil med narekovaje, čeravno mislim, vsaj po tvojem odzivu, da bi bilo enako dobro, tudi če je tudi ne bi! (Nekje drugje, mislim, da sem tudi zapisal, da niso verniki nori, so pa nore stvari, v katere verjamejo!)
No in seveda, če bi se res tako zelo prizadeval oziroma nasprotoval žaljenju ateistov, kot praviš, bi se pri varuhu človekovih pravic najprej pritožil nad tem, da nekdo razširja tako grozljivo knjigo, kot je Biblija, da ne govorim o tem, da z njo posiljujejo še čisto nedolžna človeška bitja, kot so otroci. Saj tudi v Bibliji veliko piše o norcih in še več o bedakih, recimo tole: »Bedak pravi v svojem srcu: »Ni Boga.« Ravnajo pokvarjeno, počenjajo krivična dejanja, ni ga, ki bi delal dobro.«
In kaj je res veliko drugače, če recimo ateist reče:"Norec pravi v svojem srcu: »Bog je!« Ravna pokvarjeno, počenja krivična dejanja, ni ga, ki bi delal dobro!"
Da sploh ne govorim o tem, kako hujskaška je Biblija v primeru homoseksualcev, žensk, Judov. In je lahko sploh še kaj hujšega, obstaja še kaka hujša žalitev, če nad nekoga obesiš večno prekletstvo oziroma ga prekolneš ???!!!! Še celo milostni, sladki Jezus, ki velja za lik obče dobrote, se je tu spozabil, ko je šlo za tiste, ki ne bi bili pripravljeni verjeti njegovemu nakladanju.
Skratka, dragi Simon, kaj naj rečem. Praviš, da nisi pripadnik nobene religije, ampak vseeno -Bog ti daj pamet, lahko pa se ji tudi mirno odpoveš (to vedno pomaga), kajti rečeno je bilo: Samo norci, ups... »norci« ups… ubogi na duhu bodo videli nebeško kraljestvo!
Prapotreba po adoraciji
Prispeval/a: osh-kosh dne sreda, 1. april 2009 @ 15:05 CEST
zdi se mi da ne locis med sodbo in predlogom.ti si mc-ja obsodil kaksen da je,jaz pa sem tebe pozval da z argumenti pojasnis svoj komentar ( mc vedno poda razlago,ki je logicna in jo lahko prepozna (tudi razume) vsakdo,kilahko razmislja nepristansko.ce se nimas te moci,ne obupaj, uci se se naprej in ko bos dovolj moder bos drugace reagiral )drzim pesti zate!