Koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške: novo poročilo razkriva potencial za milijardne prihranke

Ambiciozno in pospešeno podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem za omejitev dviga globalne temperature na 1,5°C ni le nujno, kot opozarja znanost, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo.

Pri tem koristi močno odtehtajo stroške, ugotavlja poročilo, ki je nastalo pod okriljem mreže Climate Action Network Europe (CAN Europe). S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijon evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde.

Poročilo Pariški sporazum in scenarij 1.5°C: pospeševanje zelenega prehoda in koristi za družbo ter gospodarstvo vključuje dodatne dokaze, da prehod na podnebno nevtralno družbo v skladu s ciljem za omejitev zvišanja temperature do 1,5 °C iz Pariškega sporazuma ni le nujen z vidika blaženja podnebnih sprememb, temveč prinaša tudi gospodarske in družbene koristi.

Prehod na podnebno nevtralnost do leta 2040, ki vključuje konkretne načrte za zmanjšanje rabe energije, varčevanje z energijo in izgradnjo energetske infrastrukture za prehod na 100 % obnovljive vire energije, nas ščiti pred vplivi podnebnih sprememb, hkrati pa lahko na različne načine koristi družbi in gospodarstvu.

Poročilo, ki ga je pripravil konzorcij 14 nevladnih organizacij iz 13 evropskih držav (med njimi slovenska okoljska organizacija Focus) pod okriljem mreže CAN Europe, kvantificira na eni strani preprečene učinke izpustov na naše gospodarstvo in družbo ter na drugi strani koristi, ki med drugim vključujejo boljše zdravje, povečanje števila zelenih delovnih mest, zmanjšanje energetske revščine in porabe surovin ter preprečevanje padca blaginje zaradi podnebnih vzrokov.

Med ključnimi ugotovitvami poročilo razkriva, da bi neposredne koristi za celotno območje EU do leta 2030 znašale vsaj bilijon evrov. Dodaten argument za pospešeno ukrepanje pa je, da bi koristi smelih podnebnih ukrepov znatno odtehtale stroške, in sicer v razmerju od 1,4 proti 1 v primerjavi s scenarijem, ki predvideva trenutne ukrepe, oziroma 4 proti 1 v primerjavi z neukrepanjem.

Slovenija bi pridobila več od povprečja
Ob upoštevanju specifike, da se zaradi geografskih značilnosti ozračje v Sloveniji segreva nad svetovnim povprečjem, so ugotovitve poročila o družbeno-ekonomskih koristih podnebnih ukrepov za Slovenijo še toliko pomembnejše. Kažejo namreč, da bi s smelimi podnebnimi ukrepi s ciljem omejitve segrevanja na 1,5 °C do leta 2030 Slovenija pridobila več od povprečja EU - skupna finančna korist do leta 2030 je v poročilu ocenjena na 3,7 milijard evrov oziroma 7,1 % BDP (do leta 2030).

Za posamezne države članice EU so v omenjenem poročilu o koristih podnebnih ukrepov opravljeni tudi izračuni preprečenih podnebnih izgub in primerjava izgub v primeru sledenja trenutno predvidenim politikam (1) oziroma v primeru neukrepanja (2). Za Slovenijo kažejo, da bi se z ambicioznimi podnebnimi ukrepi v skladu s ciljem omejitve dviga povprečne globalne temperature za največ 1,5 °C država do leta 2100 izognila izgubam v višini od 15 milijard (1) do 69 (2) milijard evrov.

Največje spremembe v prometnem in energetskem sektorju
V okoljski organizaciji Focus, ki je sodelovala pri pripravi poročila, izpostavljajo, da mora Slovenija predvsem okrepiti ambicije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz prometa. Zlasti je pomembno, da oblikuje ustrezne politike in začne izvajati učinkovite ukrepe za zmanjševanje motornega cestnega prometa (učinkovit integriran javni prevoz, znižanje omejitev hitrosti, zmanjšanje števila delovnih dni, politike omejevanja parkiranja, ukrepi omejevanja in zmanjšanja udobnosti osebnega motornega prometa, nizko ali brez emisijske cone v mestih, ustrezne površine za pešce in kolesarje, spodbude za trajnostno mobilnost ipd.) ter se osredotoči na obnovo in gradnjo železniške infrastrukture.

Poleg področja prometa je za Slovenijo ključno tudi snovanje ambicioznejših ukrepov v energetskem sektorju, v prvi vrsti ukrepi zmanjšanja rabe energije in učinkovite rabe energije. Pomembno pa je tudi pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije (sončna in vetrna energija) in izkoriščanje potenciala skupnostnih energetskih projektov, s katerimi lahko državljani in državljanke kot aktivni proizvajalci pripomorejo k čistejši proizvodnji energije in trajnostni energetski transformaciji.

Taj Zavodnik, koordinator programa Energija v okoljski organizaciji Focus, izpostavlja:  "Med številnimi letošnjimi priložnostmi za izboljšanje podnebnega in energetskega ukrepanja Slovenije je gotovo prenova Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki bo pomembno oblikoval smer ukrepanja in razvoja Slovenije do leta 2030. Ugotovitve poročila jasno dokazujejo, da energetski prehod, skladen z omejitvijo temperature pod 1,5 °C, prinaša znatne in merljive družbene in gospodarske koristi. Od izboljšanja zdravja, dodatnih zaposlitev, energetske varnosti in preprečevanja upada družbene blaginje. To pomeni, da bi morala Slovenija bistveno okrepiti svoje cilje in ukrepe ter si prizadevati za zmanjšanje emisij za vsaj 65 % do leta 2030 in podnebno nevtralnost doseči najkasneje leta 2040."

Strnjen povzetek poročila v slovenščini najdete TUKAJ.

Celotno poročilo s podrobno razdelano metodologijo (v angleščini) pa je dostopno TUKAJ.

Poziv k pospešenemu, pravičnemu in stroškovno učinkovitemu razogljičenju v luči novih ugotovitev poročila, ki kažejo na gospodarske koristi ambicioznih podnebnih ukrepov, je Focus danes naslovil tudi na vlado in ministrstva - ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ministrstvo za finance in ministrstvo za solidarno prihodnost.