Razmerja so ena najbolj kompleksnih stvari in tu se navezujem na razmerja v odnosu med dvema človekoma, ki delita partnersko razmerje, družinsko razmerje, prijateljsko razmerje ali poslovno razmerje.
Ker vsak vedno izhaja samo iz sebe in deluje kot najbolje ve in zna je včasih težko najti kompromis, nivo prilagoditve ali nivo sprejemanja v celoti. Vedno nas lahko pri drugem oz. pri delovanju drugega kaj zmoti. Zakaj? Ker je drugače od nam poznanega, ker je drugače od naših prepričanj, ker je drugače od naše vrednostne lestvice in pridobljenega znanja in ker je drugače od naših dotedanjih izkušenj.
Ravno danes, ko to pišem, sem bila priča in mediator pri enem takih razmerij, ki pa še nima veliko izkušenj in je še zelo čustveno pogojevano in zato še toliko bolj intenzivno.
Ko naši lastni vzvodi ali vzvodi drugega, sprožijo neko situacijo, pride do nestrinjanja, konflikta, spora in prizadetih čustev. In ti vzvodi so vedno zavestno ali podzavestno odraz ali notranje nesigurnosti, nezadovoljstva, strahu... ali pa zakoreninjenih prepričanj, ko si sveto prepričan, da je nekaj edino tako prav, kot ti misliš, da je prav. Ob vsem tem pa te najbolj zmoti, ker druga oseba to ne razume, ne prepozna, ne odreagira 'pravilno'... in alarm je sprožen.
Največjo težavo pri vsem tem pa nam povzročajo ravno naša čustva. Najbrž je bil že vsak od vas v taki situaciji, ko so se zaradi nestrinjanja in drugačnih pogledov na isto stvar, sprožala samo negativna čustva užaljenosti, zamerljivosti, jeze, ljubosumnosti ipd. Ta se sprožijo avtomatsko, kot reakcija na neko neželeno zadevo. Problem pa nastane, če se to čustvo ne razkadi in te ujame v primež. In kaj določeno čustvo ohranja v primežu? Seveda mi sami s svojimi mislimi, ki to čustvo poglabljamo in nekateri celo negujejo.
Modri vedo povedat, da nikoli ni dobro reagirati v efektu, ko smo v stanju nekega negativnega čustva.
Npr. v službi te nekaj zelo razjezi in v tisti jezi napišeš nadrejenemu mail, s katerim si lahko narediš več škode kot koristi, pa čeprav si imel recimo prav. A to pisanje bi odražalo vse kaj drugega in ne moreš ga preklicati ali zanikati, ko je že odposlano. Papir že prenese vse, vendar ga v tem primeru bere oseba s svojimi vzvodi, ki ti morda lahko pripiše, da si čisto preveč občutljiv, da si nevrotičen in čustveno nestabilen. In ko imaš enkrat takšno 'nalepko', je precej težje opravičevati svoj prav, pa čeprav tedaj v popolnoma čustveno nevtralnem stanju.
In vem, da veste, da v poslovnem svetu negativna čustva niso zaželena, saj se širijo kot plevel in sprožajo negativno klimo celotnega sistema. Zato res nasvet, nikoli reagirati v efektu negativnih čustev. In vem, da lahko kdo pomisli, da vendar nismo roboti. ...Nismo še.... kmalu!
No seveda nismo, smo pa sužnji sistema, kjer moramo delovati žal zelo premišljeno, da nimamo težav s sabo in z okolico. Tako pač je. Lahko pa imamo svojo firmo, kjer bodo vsi srečni in zadovoljni, če pa nimamo te izbire, je prilagoditev nujna, sicer se začne odražati na zdravju.
In nič pretirano dosti drugače ni v bolj osebnih razmerjih. V navalu negativnih čustev definitivno ne bomo razrešili zadeve, sploh če vztrajamo pri takojšnji razrešitvi s pogovorom, pa četudi dopuščamo dialog. Nakopičena nižje vibracijska energija ostaja in se lahko razširi v še bolj neželeno stanje.
Lahko vam povem, kaj deluje pri meni. Sem precej energična (astrološko Mars v prvi hiši) in če pride do konflikta, ki jih res ne maram, moram zelo pazit, da impulzivno ne odreagiram, ne rušim in ne prizadenem v efektu, ko mi je popolnoma vseeno in važno samo to, da sem neustrašni 'vojak'. Z leti sem se naučila to kontrolirat in zelo mi koristi, če se umaknem, z besedami, da zdaj ne bi o tem razpravljala. Svojo zveličavno ranjenost zaprem kot školjka ter na nek način predelam negativno čustvo, ki se je pojavilo.
Moj priljubljeni rek je: »Jutri je še en dan, jutri bo drugače«. In vedno je. Ko se čustvo razkadi, lahko drugače pogledam na zadevo, lažje vidim svoje vzvode, ki so to sprožili, se lažje pogovorim in lažje razumem vzvode drugega. Pri meni to definitivno deluje, a to sem pač jaz. In zdaj šele vidim, da sem napisala, da se čustvo razkadi... in pri meni se res dobesedno razkadi, ker imam Ascendent v zračnem znamenju, kjer v prispodobi veter razpiha in odnese.
Opažam pa, da imajo daleč največ težav pri teh stvareh vodna znamenja, ki jih najbolj vodijo čustva in veliko težje predelujejo stvari.
In smo že v maju, mesecu ljubezni, če to še drži s tem neumornim in neprizanesljivim tempom, ko so tudi mladi težje brezskrbno mladi. Vseeno si želim, da bi bilo na splošno med ljudmi več lepih, pozitivnih čustev in predvsem so-čutja. Če sem prej napisala, da se negativna čustva širijo kot plevel, se pozitivna razmnožujejo in rodijo lepe sadove. In če spet v vsej dualnosti izbiramo med tema dvema opcijama, za katero se boste lažje odločili? Katera opcija prinaša boljše počutje in zadovoljstvo? Ni retorično vprašanje, sami se odločate in to kar izberemo, to imamo.
Mely
Vir: mychi.si |