|    Tam kjer rod Slovencev za obstoj se bori, 
Najlepša roža v gorah cveti, 
Vabljiva planincem poželjiva, 
A rokam prepovedana nedotalkjiva. 
 
A sreljaj od tam morje modro naše, 
Kjer vsak rad v vodo skače, 
Da se osveži, z valovi poigra, 
V globinah skriva se jih ima. 
 
Še čarobnih rek imama jih poznamo, 
Tam Dravo, Muro, Krko imamo, 
Sočo ki med skalami hiti, 
V soncu čudovito se iskri.
  Imamo jezera ki svet nam jih zavida, 
Pšenična pola ki nam darujejo pšenico, 
A delovnih  rok so tu ljudje, 
Daleč v svet sliši Slovenčevo se ime.
  |