Črnilo se je razlilo po
belem listu papirja,
ko je duša moja tiho hrepenela
po nežnih in šumečih melodijah.

Hrepeneti...
Po jutranjem prebujanju in
nežnem pomežiku
popoldanskega sonca na nebu.

Hrepeneti...
Po črnilu in listu papirja,
ko pišem zadnji stih svojih
novih poezij, a sladkih iluzij.

Črnilo se razliva nad moje
poezije, ko jih nežno prime
moja domišljija v roko,
hrepenim po poeziji,
sladki in nežni fantaziji.