Spomnim se dneva ko mi je podaril cvet,
takrat bi objela prav ves svet,
so najine oči spregovorile,
v eno samo željo se zlile.

Zdaj skupaj sva dneve in noči,
tisti cvet še vedno živi,
v ljubezni se razdaja,
v spominu živ in svež ostaja.

So dnevi, ko sonce naju greje,
ponoči lunica se nama nasmeje,
tudi oblaki kdaj prekrijejo nebo,
a oba čutiva, da spet sončno bo...