Je kaj lepšega imaš jo na dlani,
domovino svojo v srcuo hrani,
obdelana polja, sončne ravnice,
iz gozda pozdravljajo te ptice,
nekatere med njimi lepotice

So reke ki mimo tebe hitijo,
V sončnih žarkih se iskrijo,
od Soče vse tja do Mure,
so tvoj sopotnik šumijo,
si preprek tam ne želijo...

A človek spreminja njihov tok,
zastruplja, je delo njegovih rok,
že izginja sijaj bistrih voda,
uničuje kar najlepšega ima.
Premalo še to ceniti on zna...

jože.k