Je kaj lepšega imaš jo na dlani,
domovino svojo v srcuo hrani,
obdelana polja, sončne ravnice,
iz gozda pozdravljajo te ptice,
nekatere med njimi lepotice
So reke ki mimo tebe hitijo,
V sončnih žarkih se iskrijo,
od Soče vse tja do Mure,
so tvoj sopotnik šumijo,
si preprek tam ne želijo...
A človek spreminja njihov tok,
zastruplja, je delo njegovih rok,
že izginja sijaj bistrih voda,
uničuje kar najlepšega ima.
Premalo še to ceniti on zna...
Je kaj lepšega imaš jo na dlani,
