Spoštovani,
V vaših člankih sem iskala temo naivnosti in posledičnega sramu.Sama sem doživela na moje veliko razočaranje da sem bila naivna grozen sram, sramoto...
O svoji naivnosti dolgo časa nisem zmogla govoriti, ker me je bilo enostavno preveč sram povedati bližnjemu, staršem, da sem podlegla ljudem, ki sem jih osebno imela meni zelo drage in ljube.Vendar se je izkazalo, da je bilo moje zaupanje in naivnost z njihove strani izrabljeno, celo dopustila sem, da so izvajali nasilje, ki sem ga seveda naivna dovolila, s pranjem možganov...
Sprašujem vas dragi Pozitivci:
Kaj je naivnost?
Zakaj smo ljudje naivni?
Zakaj doživimo od spregledanju svoje zmote- naivnosti tako globok sam?
kakšni smo naivni ljudje?
Kakšni so ljudje, ki izrabljano naivne ljudi, ki verjamamo v poštenost?
Vljudno prosim vse ljudi, ki se "pobiramo" v vsakdanjih izkušnjah za kakšen pozitiven komentar.
Iskrena hvala, Vita
|
Naivnost in sram
Prispeval/a: batistaneta dne četrtek, 16. maj 2013 @ 17:31 CEST
potrebo po izpovedi potem izkoristi priložnost in se zaupaj
neznani osebi z malo možnosti, da bi se še kdaj srečale. Deluje.
Ne vem, če si opazila, da današnji ljudje sploh ne znajo poslušati.
Vsak živi v svojem svetu, to je prav lepo napisano v knjigi Mali
princ. Papir prenese vse in pisanje zelo dobro de.
Francka
Naivnost in sram
Prispeval/a: budabreztruda dne četrtek, 16. maj 2013 @ 18:08 CEST
_________________________
naivni ljudje so naivni.
Naivnost in sram
Prispeval/a: budabreztruda dne četrtek, 16. maj 2013 @ 18:27 CEST
tukaj ena sprašuje, "kakšni smo naivni ludje?"
rekla žena:
kako pa lahko trdi, da je naivna, če ne ve , kakšni so naivni
ljudje?
Naivnost in sram
Prispeval/a: panefin001 dne petek, 17. maj 2013 @ 08:30 CEST
Torej »izkoriščevalci« in »izkoriščani«, obstajajo le v omejenem svetu ega.
Veliko ljudi se nikoli v življenju ne znajde v situaciji, da se o teh rečeh sprašuje tako kot se ti.
Zaradi tega taki ljudje nimajo sploh nobene možnosti osvoboditi se vse te navlake, ki duši njihova in življenja drugih.
Torej zavedanje, da tukaj nekaj ne »štima« in, da problem dejansko obstaja, je sploh prvi korak k njegovi razrešitvi.
Ko se skozi razumevanje in samo spoznajo ego sam razgali in skopni , izginejo identifikacije z mnogimi vzorci od katerih sta »izkoriščevalec« in »izkoriščen« le eni od številnih, s katerimi se je ego poistovetil.
To kar ostane je ena sama celota v kateri ni dveh ločenih subjektov.
V tej celoti ni delitve na »izkoriščevalca« in »izkoriščanega«.
Obstaja le čudežno stanje splošne povezanosti vsega z vsem, in s tem stanje svobode od vseh vzorcev.
Tako stanje torej ne more priti ne da bi se dnevno in iz trenutka v trenutek, soočali s tovrstnimi problemi, dokler jih ne razgalimo do totalne jasnosti.
Ta jasnost je ljubezen.
Žal je realnost taka, da človek in človeštvo namesto sosočanja z vsemi nakopičenimi tisočletnimi vzorci, raje bežijo pred njimi ne zavedajoč se, da bežijo pred samim seboj.
In tako je že tisočletja.
Lep pozdrav, veliko srasti in sreče pri spoznavanju sebe in s tem vsega drugega.
Mirko