|  V prvem delu članka o pomenu razuma v duhovnosti, je pod vprašaj namerno postavljena celotna vloga razuma v duhovnosti.
Namreč ta isti razum je po eni strani »izumil«, po drugi strani pa popačil tisto resnično duhovno kar ga presega.
Ker je materialno v resnici zmeraj omejeno, je omejen tudi razum in vse njegove predstave o duhovnem.
Razum je namreč sestavni del tega materialnega.
Svojo vlogo v so odnosu do duhovnega, lahko razum zato odigra le v polju materialnega.
Od tu naprej bi razum moral prepustiti mesto večjemu od sebe, tistemu, ki je razum tudi ustvarilo.
Toda v praksi temu ni tako.
Razum ne želi in ne želi prenehati pačiti stvarnost in tisto kar ga presega, s tem ko to neokrnjeno stvarnost nenehno prevaja v svoj stari svet znanega, izmerljivega.
Razum preprosto ni sredstvo za spoznanje tistega kar ga presega, a tega nikakor ne doume.
Ko mu ne uspe, si izmisli svojo stvarnost (beri:predstavo o stvarnosti), svojega boga, ljubezen, svoj mir…
Toda vse to so ponaredki pravega in resničnega, to niso originali.
Vse do danes ta razum ni uspel najti te sreče, ki jo išče, a nikakor mu se ne posveti, da je morebiti pri tem ovira samemu sebi.
Po svetu hodi veliko »duhovnih« kreatur, ki so prevarali sami sebe in to isto počnejo drugim, ki jim sledijo.
Razum pozna veliko tega, a samega sebe ne pozna in zato je izgubljen, zato proizvaja nove in nove probleme, ter nezadržno drvi v prepad.
Civilizacija razuma kot jo poznamo danes, je pred nerešljivimi problemi in samouničenjem.
Medčloveški odnosi se niso bistveno spremenili od našega obstoja naprej.
Uničevanja življenja se dogajajo na vseh koncih tega planeta, ljudje so sužnji sistemov namesto, da bi ti sistemi služili ljudem.
Človek je postal navadna številka in sredstvo.
Čedalje bolj smo podobni hladnim strojem.
Glavni in odgovoren »urednik« takega stanja je izključno razum.
Kdaj se bomo torej lotili stvarnega in edinega vzroka vseh problemov namesto, da krpamo luknje in posledice, ki jih povzroča razum in jih je čedalje več?
Vse kaže, da mnogi raje sanjajo o boljšem življenju v raju ali po smrti, veliko se jih zadovolji z lažnimi obljubami lažnih gurujev in religij, ter verstev…, nekaj jih uživa na trpljenjih večine in jih kaj drugega kot to ne zanima.
Politikom je relativno dobro, tisti peščici prebogatih tudi in v tem krogotoku se vse dogaja.
Ta planet je postal planet hladnega, brezobzrinega razuma.
Razum definitivno ni ta, ki bi lahko rešil naše nakopičene temeljne in globoke probleme.
Rešitev je le ljubezen, a prav tega ni nikjer razen po kapljicah.
V tem mračnem razumskem svetu je čedalje manj sočutja in plemenitosti, čedalje manj človečnosti in preprostosti.
Pomembneje je biti nekdo kot biti nihče.
Cenjen si v kolikor imaš in nisi cenjen v kolikor nimaš (materialnih dobrin).
Skromnost je poteptana, vrline so postale bahatost in domišljavost, agresivnost in izstopanje, lažna veličina in pomembnost, skratka ego.
Vse to je zakuhal ta isti razum, ki je čudovito orodje za olajšanje naših vsakdanjih opravil, za silne izume v medicini in tehniki, ter na vseh področjih našega življenja, le na področju potrebe po trajni sreči, ter življenju v miru in sožitju ne.
Vzgoja in izobraževanje sta glavna proizvajalca tovrstnih, le razumsko razvitih bitij.
Zavoljo takega zgrešenega odnosa do lastnega razvoja, smo se razvili v necelostno inteligentna bitja, ki ne vejo kako se soočiti z vsemi kompleksnimi odnosi in vsemi problemi, ki so pred nas postavljeni.
Mladega človeka silimo, da se razvije v parcialnega strokovnjaka, ki nima širine gledanja in ne pozna ne sebe, ne življenja nasploh.
Na vrhu vzgoje in izobraževanja in v vrhu svetovne politike je ta isti necelostno inteligenten človek, kateremu je edino orodje za vse odločitve in postavljanje vseh meril ter vrednot, ta omejeni in povsem materialističen na vse načine pogojeni razum.
Religije in verstva so celotno probelmatiko le poglobile in še bolj zasužnjile človeka.
Ko ta razum protestira proti temu in onemu, ni zavesten, da protestira proti samemu sebi.
Duhovnost, ki jo predstavlja tak razum je v celoti lažna.
Vsi sistemi so odpovedali.
Avtoritetam ne gre zaupati, saj nas le te vodijo v slepo ulico.
Edino kar nam je preostalo smo mi sami.
Na nas samih je, da se skušamo prebiti skozi vso kompleksnost delovanja razuma in ga razgalimo, tako da preneha njegova vloga na področju življenja za katerega ni merodajen.
Ta vloga pripada večjemu od njega in to večje je edino ljubezen.
Ona ni slepa, ne živi v lažeh, temveč je najbolj resnična in najbolj inteligentna reč, ki obstaja, saj je to življenje samo.
Tega pravega in resničnega življenja ne zaznavamo, ker smo prednost dali drugorazrednemu razumskemu in materialnemu.
Razum se ima za vrhovno inteligenco, a on to zagotovo ni.
V morju neskončnega življenja dihamo na obroke priklenjeni za lastna, a v celoti lažna prepričanja in predstave.
Kakšen paradoks in tragedija.
Zaprli smo se v omejeni svet razuma in izgubili ključe.
Toda lahko jih ponovno poiščemo, saj so tukaj v nas.
Namesto nas samih, tega ne more narediti nihče.
Mirko
|
NE ZAMUDITE
Pomen razuma v duhovnosti, 3. del in konec
Prispeval/a: sialinisi dne petek, 9. marec 2012 @ 20:05 CET
spodaj zapisano razumi kot izziv za četrti del tvojih razmišljanj.
Tebi lastna postavljena teza ima izhodišče v odbiralnem razumevanju vseobsegajočega. V kolikor v tem izhodišču dovolimo preplet vseh dejavnikov, kaj hitro ugotovimo, da je rezultat vedno enak sposobnosti zaznavi te prepletajoče se vsebine. Torej je govoriti tu o razumu, kot o omejenem inštrumentu zaznave duhovnega povsem odbiralne narave opisovalca samega.
V kolikor se raziskovalec želi potopiti v svet vseobsegajočega, mora najprej raziskati izhodišča razumske identifikacije obkrožajoče vsebine. Raziskati mora povod za takšno izraščajočo se misel in kako ta misel oblikuje razmišljevalčevo realnost.
Lep večer,
sialinisi
Pomen razuma v duhovnosti, 3. del in konec
Prispeval/a: panefin001 dne petek, 9. marec 2012 @ 22:49 CET
nimam tez o tem kar pišem.
Nikoli ne pišem v kolikor se mi nekaj zdi ali ima zgolj zaključek o tem.
Razum je omejen s samim seboj in tukaj ni kaj več dodati.
Ko to dojame, je povsem tiho in deluje kot podmazan.
Olje za tako delovanje je iz tistega večjega kar razum presega.
Mirno noč.
Mirko
Pomen razuma v duhovnosti, 3. del in konec
Prispeval/a: Astronom dne sobota, 10. marec 2012 @ 10:25 CET
Kaj lahko počnemo brez uporabe razuma:
- BREZCILJNO lahko stremimo k CILJU. Kateremu ?
- Igramo lahko igro, katere ne poznamo pravil in smisla.
- brez razuma smo roboti, ki ne ve, kaj je njegova vloga
- brez razuma delujemo lahko le nagonsko
- brez razuma smo rešeni odgovornosti za svoja dejanja
Zavračanje razuma je pot nazaj v smislu evolucije. Nobena skrajnost ni dobra. Niti to, da smo odvisni od razuma, niti to, da ga zavračamo. Prava je srednja pot !
Vloga razuma bi morala biti in tudi je kot neke vrste "buffer" ... možnost odločitve ... prevzemanje odgovornosti !
Ja, prevzemanje odgovornosti ! To je tisto, kar nam ljudem manjka !
Ni temu kriv noben razum in tudi ne odsotnost njega ... so le izgovori za prelaganje odgovornosti !
Pomen razuma v duhovnosti, 3. del in konec
Prispeval/a: panefin001 dne sobota, 10. marec 2012 @ 13:36 CET
Kaj lahko počnemo brez uporabe razuma:
- BREZCILJNO lahko stremimo k CILJU. Kateremu ?
- Igramo lahko igro, katere ne poznamo pravil in smisla.
- brez razuma smo roboti, ki ne ve, kaj je njegova vloga
- brez razuma delujemo lahko le nagonsko
- brez razuma smo rešeni odgovornosti za svoja dejanja
Mirko:
Pozdravljen dragi Astronom.
To kar si naštel so sklepanja razuma in zavoljo tega ne ustrezajo dejstvom.
Kako pa veš, da je to kar je od razuma večje neodgovorno, robotizirano, stihijsko…???
Kdo drugi kot ta isti razum hiti s takimi prejudici, ne da bi v resnici vedel o čem govori.
Šele ko se zgodi dejanski preskok zavesti in razum resnično utihne, lahko to o čemer je razum prej imel predstave govori samo za sebe.
Do takrat prijatelj dragi o tem novem ne moremo soditi.
Prav to poskušam tako vztrajno pojasniti, a težave so kot kaže velikanske.
Verjeti ali ne verjeti v to, imeti mnenja taka in drugačna ali biti proti tega dejstva ne spremeni.
Pa saj vidiš, da človeka že od vekomaj nekaj tare in da ni srečno bitje.
Je kaj zadaj za tem kar nam kažejo omejena čutila in zaznave na čelu z razumom ali ne, ne moremo vedeti dokler sami ne spoznamo.
To je edino kar šteje in kar ima vrednost.
Astronom:
Zavračanje razuma je pot nazaj v smislu evolucije. Nobena skrajnost ni dobra. Niti to, da smo odvisni od razuma, niti to, da ga zavračamo. Prava je srednja pot !
Mirko:
Nenehno ponavljam, da razum ima svoje mesto, a le na materialnem področju.
Nikoli ne govorim, da je razum potrebno poteptati, ga razvrednotiti…
Govorim, da razum mora samega sebe z razumevanjem preseči.
To pa je velikanska razlika v pristopu.
Pojasnjeval sem že v zvezi s tem kako na vzhodu nekateri trenirajo, da leta in leta buljijo v steno, ter na vse mogoče načine trpinčijo sebe in razum v cilju, da on preneha z delovanjem.
Vidiš prijatelj to je ubijanje razuma in to je neinteligentno početje.
Take tehnike in visoke duhovnosti, ki so to izumile so pohabile številne, ki takim naukom sledijo. Razum, ki se ima za duhovnega se je razdelil na tistega, ki ga želi utišati in na svoje vsebine.
Tragedija takih početij je ker pri tem manjka zavesti, da je oboje en in sam razum.
Opazovalec in opazovano sta eno in isto.
Astronom najbolj preprosto to povem na primeru.
Ko neko stvar obvladamo tako dobro, da nam ni več potrebno o njej misliti, potem smo v tem res dobri. Vse nam je jasno in delujemo hitro, tekoče, kvalitetno.
Tako približno zgleda ko spoznamo delovanje lastnega razuma, ki smo mi.
Torej gre za presežek, ne pa za degradacijo razuma kot se ti to dozdeva.
Gre preprosto za višjo kvaliteto delovanja tega istega razuma.
To kvaliteto prinese temeljito poznavanje mehanizmov delovanja razuma, oziroma samega sebe.
Ko povem, da se gremo vsega mogočega, le sebe ne spoznavamo se nekateri nad tem hudujejo češ kako pa ti veš, da ne delamo na sebi.
Delati na sebi za mene ne pomeni ponavljati domačo nalogo, ki ti jo je vcepil tisti, »ki ve« ali tradicija.
Delati na sebi za mene ne pomeni ponavljati mantre ali prebirati debele svete knjige.
Delati na sebi za mene ne pomeni hoditi v Indijo pod noge kakemu od silnih gurujev.
Delati na sebi za mene ne pomeni bobnati v bobne in si domišljati kako se ti zavest spreminja.
Delati na sebi ne pomeni hoditi po žerjavici in si domišljati kak spirit imaš zaradi tega.
Delati na sebi za mene ne pomeni hoditi v cerkev ali ponavljati molitve, pripadati sektam, religijam…
To ni delo na sebi, temveč le zapolnjevanje lastnega dolgočasja in notranje praznine ter nezadosnosti.
Šele ko sam prebiraš svojo knjigo o sebi, ko torej prebiraš original in ne nekaj kar je nekdo drugi, se klopčič imenovan jaz začne razpletati.
Na vsakemu posamezniku posebej je, koliko te knjige želi prelistati in se v njo poglobiti.
Bolj zanimive in boljše knjige nimamo na voljo.
Lepo te pozdravljam dragi prijatelj, ki tako budno spremljaš dogajanja v širnem vesolju.
Mirko
Pomen razuma v duhovnosti, 3. del in konec
Prispeval/a: Astronom dne sobota, 10. marec 2012 @ 23:45 CET
Pozdravljen Mirko !
Očitno sem res brezupen primer. Od časa do časa imam občutek, da te razumem, o čem govoriš. Potem drugič spet ne ... Ko praviš, da moraš obvladati stvar, da lahko izklopiš razum in delaš avtomatsko - da to je to ... a spet nisi mogel priti do tega, da obvladaš nekaj brez predhodne uporabe razuma. Razum je moral prej odločiti, kaj je prav in kaj ne ... potem pa gre stvar avtomatsko ... torej vsako stvar moraš obdelat najprej z razumom - potem pa se greš lahko avtomatiko ... Ali kako ?
Če se nečesa lotiš brez predhodne uporabe razuma - Kako sploh veš, če nekaj delaš prav ? S katerim "orodjem" potem po tvojem ločuješ "pleve" od "tistega pravega" ? ... Če to ni razum, kaj je potem ?
Pleve razuma
Prispeval/a: MC dne nedelja, 11. marec 2012 @ 00:23 CET
>> - Kako sploh veš, če nekaj delaš prav ? S katerim
"orodjem"
>> potem po tvojem ločuješ "pleve" od "tistega pravega" ?
>> ... Če to ni razum, kaj je potem ?
Astronom, ne razmišljaj logično, ker logika popači resnico.
Resnica je namreč izven logike. Je nekje »izza«, kot bi rekel
Mirko. No, jaz takemu "umovanju brez uma" pravim
»bullshit«. Če parafraziram Hitchensa: »Trditve, ki so
postavljene brez dokazov, lahko tudi odklonimo brez
dokazov.« In zakaj ne - s kakršnimi koli dokazi. Za Mirka bi
lahko mirno dejal, da je popolnoma vseeno, na kakšen način
diskutiraš z njim. Če se trudiš z argumenti, dokazi in logiko,
je enako dobro ali celo slabše, kot če mu preprosto rečeš, da
je butec, ali pa da nepravilnost njegove resnice »dokažeš« s
pomočjo Korana, Svetega pisma ali Alice v čudežni deželi.
Ničesar ni potrebno razumeti, ničesar ni potrebno dojeti - še
najmanj s pomočjo razuma. Mirko je bebec, če tako čutiš v
globoko v svojem srcu. Da bi Mirko mogel biti popoln
kreten, je mogoče ugotoviti tudi s pomočjo horoskopa. Če se
boš zazrl vase in pozabil na logiko, boš nemara celo uvidel,
da Mirko ne samo ni prišteven, ampak da sploh ne obstaja.
Samo ozreti se moraš izza lažne realnosti in videl boš, da
Mirko živi v iluziji. In to je resnica. Ni druge resnice. S
pomočjo logike tega ne moreš dojeti, ni logično, da bi bil
Mirko šarlatan in nakladač, zato tudi je šarlatan in nakladač.
Tako mi govori tisto v meni, kar ni razum. Seveda mi razum
pravi, da ima Mirko dobre namene in misli iskreno, a razumu
ne gre zaupati ;)
Pomen razuma v duhovnosti, 3. del in konec
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 11. marec 2012 @ 11:53 CET
Prispeval/a: Astronom dne sobota, 10. marec 2012 @ 23:45 CET
Pozdravljen Mirko !
Očitno sem res brezupen primer. Od časa do časa imam občutek, da te razumem, o čem govoriš. Potem drugič spet ne ... Ko praviš, da moraš obvladati stvar, da lahko izklopiš razum in delaš avtomatsko - da to je to ... a spet nisi mogel priti do tega, da obvladaš nekaj brez predhodne uporabe razuma. Razum je moral prej odločiti, kaj je prav in kaj ne ... potem pa gre stvar avtomatsko ... torej vsako stvar moraš obdelat najprej z razumom - potem pa se greš lahko avtomatiko ... Ali kako ?
Če se nečesa lotiš brez predhodne uporabe razuma - Kako sploh veš, če nekaj delaš prav ? S katerim "orodjem" potem po tvojem ločuješ "pleve" od "tistega pravega" ? ... Če to ni razum, kaj je potem ?
Mirko:
Pozdravljen Astronom.
Kot prvo noben brezupen primer nisi. Področje o katerm se pogovarjamo je pač takšno, da vse besede predstavljajo težavo. Brez njih pa spet ne gre.
Zelo te spoštujem ker si iskren.
Priznanje je vrlina in ne slabost. Ne razumeti nekaj in izkazati radovednost, je za mene gonilo napredka
Odlično je tvoje vprašanje: »Če se nečesa lotiš brez predhodne uporabe razuma - Kako sploh veš, če nekaj delaš prav ? S katerim "orodjem" potem po tvojem ločuješ "pleve" od "tistega pravega" ? ... Če to ni razum, kaj je potem ?
Prav vsi v določenih trenutkih delujemo v hipu in tako bliskovito, da se razum nima časa vklopiti in razmisliti kaj bo naredil.
To so npr. trenutki ko naletimo na neko nenadno nevarnost in le delujemo.
Kadar zagledamo kako lepoto pred katero osupnemo, se zgodi enako.
V trenutku delovanja nimamo časa premišljevati kako bi bilo prav in ali je to potrebno ali ne…,enostavno delujemo.
Tudi o kaki lepoti, ki nas prešine v trenutku in razoroži razum, ne zmoremo soditi saj se izmika vsem opisom, mar ne?
Večini nas se je npr. zgodilo, da v prometu v kakšni nevarni situaciji ukrepamo direktno in takoj.
Ko nevarnost mine nastopi na sceno razum in s tem v zvezi presojanje kaj vse bi lahko bilo če bi bilo in tako naprej. Praviloma se iz skladišča spomina sproži uskladiščeni strah.
Navidezni paradoks se zgodi ko se razum spet sestavi. Namreč te inteligence večje od njega, razum ne zmore stlačiti v svoj svet znanega in spet si o tem riše nove predstave vse dokler s temi neplodnimi početji ne preneha.
Namreč prej ko slej doume, da predstave o resničnosti niso resničnost sama.
Pravim, da je za navadnega človeka povsem realno življenje v takem stanju direktnega doživljanja žive sedanjosti in vse lepote, ki ga obkroža z hkratnim koriščenjem vsega zbranega znanja ko le tega potrebuješ.
Tako stanje je zaceljeno, je polno, čeprav je razum prazen svoji vsebin.
Kje so te vsebine vega zbrabnega v takih stanjih sem že pojasnjeval.
Temu kar je primarno delovalo preden se je vklopil razum z vsemi svojimi vzorci, rečem primarna inteligenca.
Dragi prijatelj ta inteligenca deluje brez časovno in v skladu s trenutno situacijo.
To pa zato ker je ta inteligenca popolnoma usklajena s sedanjostjo.
To je ista energija, ki je v celotnem stvarstvu in, lepoto katere opazuješ s svojim teleskopom ali doživljaš kako drugače.
Predstavljaj si, da ta energija zaspi ali sodi in premišljuje kako naj zavrti kak planet in podobno.
Halo... kakšen kaos bi to bil.
Druga je stvar, da sploh ne vemo kaj je ta energija, ki ne potrebuje čas za delovanje ampak le deluje.
Tega se ne dotaknemo ker smo se utaborili v to kar držimo v roki in kar predstavlja znano, ter preverjeno.
Toda to znano in preverjeno je le majhen, majhen košček te celote.
Ko na sonovi tega koščka presojamo in delujemo ne delujemo kot je prav in pika.
Tako deluje razum.
Vsi dogodki se torej dogajajo le v sedanjosti.
Razum je prepoln misli, ki pa so vse stvar preteklega, zbranega, uskladiščenega.
Iz tega razum ustvarja projekcije za bodočnost…
Vse to ima uporabno vrednost kadar npr. gradimo hišo ali izdelujemo avtomobil.
Toda tako znanje je popolnoma neuporabno v srečanju z živo sedanjostjo.
Uskladiščeno znanje je zmeraj staro, sedanjost pa se nikoli ne ponovi, je zmeraj nova.
Vidiš razliko???
Vsi naši odnosi tako medsebojni kot odnosi do okolice, narave so zgrešeni ker razum ni v stiku s to sedanjostjo.
Kako sploh naj deluješ pravilno v kolikor ne vidiš in ne zaznavaš te resničnosti???
To nujno pomeni, da deluješ na pamet, torej povsem na slepo.
Identificirani smo z razumom in tega nismo zavestni.
V sled tega smo ujeti v ta omejeni svet misli, zaradi katerih ne živimo sedanjosti.
To je za mene ta omejena inteligenca, ki je inteligenca razuma, misli, vsega zbranega znanja in izkušenj.
Inteligenca, ki ni ujeta v ta omejeni svet razuma ne more biti bebasta in neodgovorna, a nekateri tukaj na Pozitivkah tega ne dojemajo pravilno.
Ta inteligenca je živa sedanjost, je gola stvarnost.
Ta neomejena veličastnost je deležna preštevilnih predstav o njej, a bore malo je direktnega srečanja z njo do stika, do stanja brez dvoma, do enosti.
Namesto tega je vse preveč tistih, ki se jim dozdeva kako vejo in potem iz tega delajo religije, dogme, vaje in vse sorte neinteligentnih početij.
Sekundarna inteligenca je povsem subjektivna in materialistična, primarna pa naravna in objektivna.
Prva je omejena in druga ne.
Primarna sekundarno vsebuje, obratno pa ne.
Kadar je torej na sceni le inteligenca razuma, ta povzroča gore problemov na vseh koncih sveta in v tem je vsa modrost, ki bi jo morali končno spoznati.
Naš prijatelj Marko se iz tega norčuje, ker nikakor ne doume kako je vse to še kako res.
V bistvu Marko ne razume kako zelo ne pozna samega sebe, saj je vse to on sam.
Preveč se skriva za tonami takega omejenega znanja, ne da bi sam pogledal v samega sebe mimo tega skladišča stare šare.
V tej notranjosti je še kaj več od tega kar znaš in veš, od tega kar ti kažejo omejena čutila in razum z vsem zbranim znanjem in izkušnjami.
Dragi Marko s tem sem deloma (ali v celoti) odgovoril tudi na še eno »tvoje« izvajanje omejenih zaključkov izhajajočih iz starega.
Skoraj gotov sem v to, da se bova prej ko slej srečala na čistini, v polju kamor vso zbrano znanje in izkušnje nimajo dostopa.
V tej deželi je vse zmeraj novo.
Lep nedeljski pozdrav Astronomu in Marku.
Mirko
Pleve razuma
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 11. marec 2012 @ 12:40 CET
Da bi Mirko mogel biti popoln kreten, je mogoče ugotoviti tudi s pomočjo horoskopa. Če se
boš zazrl vase in pozabil na logiko, boš nemara celo uvidel, da Mirko ne samo ni prišteven, ampak da sploh ne obstaja.
Samo ozreti se moraš izza lažne realnosti in videl boš, da Mirko živi v iluziji. In to je resnica. Ni druge resnice. S pomočjo logike tega ne moreš dojeti, ni logično, da bi bil Mirko šarlatan in nakladač, zato tudi je šarlatan in nakladač.
Tako mi govori tisto v meni, kar ni razum. Seveda mi razum pravi, da ima Mirko dobre namene in misli iskreno, a razumu ne gre zaupati ;)
Mirko:
Marko prijatelj dragi kako si kaj?
Tvoj revolt v zvezi z mojim pisanjem, ti malce zamegljuje pravo sliko.
Navajaš: »Tako mi govori tisto v meni, kar ni razum«.
Marko tega ti ne govori tisto v tebi kat ni razum, temveč so vsa ta izvajanja še zmeraj monolog tvojega razuma, ki se niti milimetra ni premaknil iz polja lastne omejenosti.
To seveda tudi sam dobro veš, čeprav se malce sprenevedaš.
V bistvu se bolj igraš, a to igro sprejemam.
Zakaj pa se ne bi igrali?
No pa se igrajva še malce po tvoje.
Za trenutek bom jaz Marko s katerim se povsem strinjam.
Jaz, Marko sem plemeniti anti - teist.
Taka drža je moje nepristransko izhodišče za neomajna izvajanja o vsem.
Oborožen sem s tonami zbranega znanja in sem podoben veliki svetovni enciklopediji.
Imam na tisoče argumentov, ki dokazujejo vse kar govorim.
Energija, ki iz take drže izhaja je povsem nevezana in zaceljena, nepristranska,objektivna, vse drugo je subjektivno in zato lažno, iluzorno
.
Moj razum je vseobsegajoč in sploh nima meja, zato je on vse kar obstaja.
Brez njega in mimo njega ne obstaja nič.
V kolikor mojega razuma ne bi bilo, ne bi obstajalo niti vesolje, niti morja, niti vsa živa bitja…
Razum je ustvaril vse to in tudi samega sebe.
Ups…potem je ta razum ustvaril tudi to kar izvaja Mirko in njega samega.
Izpade, da sva v sorodu.
Marko z enim velikim veseljem bi s teboj kdaj spil čaj ali kavico.
Odličen si in se pri tem ne hecam.
Eno lepo nedeljo si naredi.
Mirko
Pleve razuma
Prispeval/a: sialinisi dne nedelja, 11. marec 2012 @ 20:25 CET
ker ti govorim iz svoje izkušnje, bi v takšnem stanju izklopa razuma bi moral razumeti vse razumsko vklopljene in ne samo to, poleg prej opisanega bi moral najti ogromno smisla znotraj nesmisla in nenazadnje bi tam tudi našel individuuma (sebe), ki ta nesmisel obravnava povsem tankočutno, saj mu prinaša prvovrstno izkušnjo težišča, kjer se nahaja vprašanje in odgovor hkrati.
Neokrnjena öista stvarnost
Prispeval/a: igmúwathogla dne ponedeljek, 12. marec 2012 @ 11:04 CET
Ko nam uspe izprazniti razum in vidimo stvari take kot v resnici so in ne popačene skozi omejeni razum bi mislili da smo uspeli – ampak jok brate! - izza razuma je fucipoks, lahko ga imenujemo tudi „nadrazum“ ali „izzarazum“. Fucipoks je tisti ki presega razum in prav tako pači dejansko stvarstvo – sicer ne več razumsko, ampak fucipoksalno. Da vidiš dejstva taka kot so, je potrebno priti tudi za fucipoks, ki je sam sebe sfucipoksiral in seveda tudi to kar ga presega, s tem da ga izprazniš, kar je težko, ker je fucipoks sam po sebi že bolj prazen kot steklenice v kateri niti niča ni.
Ne pričakujem, da mi to nerefleksirano verjamete zato navajam vir:
mwg.aplonk.dlr/fucipox.shs .
Žal boste zadevo lahko preverili samo, če uspete priti vsaj izza razum in imate računalnik ki je presegel razumsko-umetno-inteligenco, ima torej formatiran harddisk, ne da bi ga kdo sformatiral in brez nalaganja naložene programe prvega plonka (prvi plonk je tisto kar presega fucipoks...), seveda ne da bi bili naloženi.
Mwg (mind wide gap) bi se dalo opisati kot nekaj podobnega kot naš www, čeprav ni nobene podobnosti. Sicer pa brez zveze razlagati – spravite se izza razum in poglejte sami.
Tisti, ki so že uspeli spoznati dejstva izza praznine fucipoksa pravijo, da izza fucipoksa pači stvarnost prvi plonk (ki je zato „prvi“, ker je izza njega še drugi, izza tega pa šest tretjih plonkov, ki so v svoji praznoti, ki je seveda še dosti bolj prazna kot fucipoksarska medseboj tako zapleteni, da je to kar poznamo v razumskem svetu kot gordijski vozel proti njim premica)
In šele izza teh šestih tretjih plonkov se domnevno skriva čisto neokrnjeno stvarstvo.
Ja dragi moji – tako je in nič drugače. In kdor tega še ni spoznal, žal še na začetku nevednosti ni!
Začetek, Pot, Cilj
Prispeval/a: Astronom dne torek, 13. marec 2012 @ 18:22 CET
Kdo je na začetku, kdo na poti in kdo na cilju ? Kdo vodi v tej tekmi ? Kdo je na boljšem ?
Blagor tistim na začetku. Imajo še celotno pot pred sabo in nepopisano knjigo - največ možnosti ...
Blagor tistim na poti. Imajo delno popisano knjigo, imajo nekaj izkušenj in še kar nekaj do cilja ...
Blagor tistim ki so na cilju. Vedo vse, edino, kar ne vedo je: Kam naprej ? Na začetek ?
Kdo je torej na boljšem ?
Pomen razuma v duhovnosti, 3. del in konec
Prispeval/a: Priča dne torek, 13. marec 2012 @ 22:24 CET
Vinetou videti veliko komentarji in to pomeniti da psi (ne)razuma spet loviti svoj rep. Ne biti pisatelji psi, ampak oni imeti pod njihova fucipoks vsak svoj skriti pes anti(ne)zoper(raz)um. In najprej Vinetou nameravati to ne brati, toda potem mu njegov fucipoks povedati da lahko odkriti zanimiva medicina. Vinetou se smejati in ozdraveti od branje ta debata. Zato se odločiti da sedaj fucipoks postati njegova medicina. Vinetou biti navdušen nad medicina, ki jo tu napisati igmúwathogla in upati da še kdaj brati njegova fucipoks koan.
Howgh
Začetek, Pot, Cilj
Prispeval/a: ? dne torek, 13. marec 2012 @ 22:34 CET
"Kdo je na začetku, kdo na poti in kdo na cilju ? Kdo vodi v tej tekmi ? Kdo je na boljšem ?"
Moj 'utrinek':
Nekateri pripovedujejo, da so bili čudno prazni, ko so prišli do tako želenega cilja. Kot da veselja ob doseženem ne bi imeli oz. znali deliti z drugimi.
Nedolgo tega mi je prijateljica rekla, da prav pogreša tista najina kramljanja ob jutranji službeni kavi, v katerih sva 'premleli' knjige, ki sva jih trenutno brali. Pa čeprav sva se redko uspeli strinjati, da v njih vidiva enako sporočilo.
Morda se boste nekoč podobno ozrli tudi svojo 'pot' na Pozitivkah ...
Začetek, Pot, Cilj
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 13. marec 2012 @ 22:46 CET
Kakšna pot?
Kakšen začetek in kakšen konec?
Vse to se dogaja le v svetu misli, ki deluje znotraj meja, znotraj začetka in konca...
Mirno noč.
Mirko
Razum v duhovnosti?
Prispeval/a: Violeta dne sreda, 14. marec 2012 @ 09:20 CET
v duhovnosti?
Lep dan :)
Razum v duhovnosti?
Prispeval/a: sialinisi dne četrtek, 15. marec 2012 @ 21:00 CET