Povsem se strinjam z vami, ga. Blanka Prezelj. Dobro napisano. Ljudje resnično vidimo samo sami sebe, celo samo lastno trpljenje. Trpljenje, ki ga povzročamo drugim, recimo živalim, to pa seveda ni to, saj so živali ja samo »stroji«, brez čustev in občutenja. Živimo v morbidnem vrhuncu kulture smrti, ki pa vedno bolj obrača svojo ost na lastnega kreatorja, človeka – ki je daleč od tega, da bi si zaslužil ime homo sapiens.

Če pomislim na katoliško blagoslavljanje orožja s strani vojaških kuratov, na vatikansko odobravanje »pravičnih« vojn, poskusov na živalih, uporabe živali za človeško prehrano in kot objekte za izživljanje morilskih lovskih strasti itd. – lahko brez sence dvoma ugotovim, da je RKC nosilka kulture smrti. So pa kleriki toliko pametni, da večinoma pustijo, da ubijajo drugi, oni samo uživajo »plodove«. Če je že prejšnji papež Janez Pavel II. npr. odobraval bombardiranje Bosne in Srbije, bi bilo edino logično, da se sam usede v bombnik in izpelje zadevo. Ne pa da umazan posel namesto cerkve opravijo posvetne države oz. vojaške zveze držav. Tako Vatikan kot samooklicana »moralna« avtoriteta lažje manipulira s svetovno javnostjo.

Tipičen vizualni sestavni del kulture smrti so nagačena trupla živali. Ja, najprej moraš ljudi prepričati, da je nekdo (npr. živali, drugoverci, ženske, Judje, Romi, homoseksualci, kulaki in ostali buržuji, …..) manjvreden oz. ničvreden, potem se objekti prepričevanja brez slabe vesti spremenijo v klavce in mučitelje. Primerov v zgodovini je ogromno. Še posebej učinkovito je, če ljudi prepričaš, da je to »božja« volja in jih »blagosloviš« s kakšnim versko-magijskim ritualom. Danes malokdo ve, da je še v začetku 20. stoletja stal v avstralskem muzeju nagačen aboridžin, to je predstavnik človeške rase, ki še danes živi v Avstraliji – in ki je do prihoda belcev edina naseljevala kontinent »tam spodaj«. Kako neverjetno aroganten prezir je moral biti prisoten, da je en človek ubil, nagačil in v muzeju razstavil drugega človeka. Danes te grozovitosti ni več v muzeju. Toda dosti domov po celem svetu – in tudi raznoraznih muzejev – se hvali z bolnim »okrasjem« nagačenih živali. S stališča enosti vsega živega, od koder izhaja univerzalni Božji zakon:«Ne ubijaj!«, ni razlike med nagačenim aboridžinom in nagačenim medvedom. Glede ljudi je otopelo in zmanipulirano človeštvo že spoznalo, da ni etično in civilizirano, da jih razstavljamo nagačene. Le kdaj se bo to spoznanje razširilo tudi na živali in bodo lastniki nagačene simbole kulture smrti odvrgli ter se sramovali svojega dotedanjega početja?

Jezusa Kristusa so pred 2000 leti izdali morilci živali in izdajajo Ga tudi danes. Kar je danes še bolj iztirjeno kot za časa Jezusovega življenja, je dejstvo, da se nosilci kulture smrti (to je RKC) sklicujejo na Njega, nosilca življenja – tudi življenja živali, rastlin in celotne narave. Ni slučajno, da tako kot so mučili Jezusa, danes mučijo živali in celotno Zemljo, našo mater – z blagoslovom duhovniške kaste, tako v Jezusovem času kot tudi sedaj. Zanimivi pa sta mnenji prejšnjega in sedanjega papeža, g. Woytile in g. Ratzingerja, o živalih, saj izstopata iz okvirja običajnega odnosa RKC do narave. Oba se zavzemata za izboljšanje odnosa ljudi do živali in izražata stališče, da je tudi živali ustvaril Bog, ne samo ljudi, zato jih moramo spoštovati itd. Prejšnji papež g. Woytila je celo ugotovil, da imajo živali dušo. Ko bi le bil naložil svojim teologom nalogo, da živalim dušo tudi uradno »vrnejo«! Ljubiteljem živali je seveda tako mnenje všečno, saj bi lahko RKC z Vatikanom na čelu zaradi še vedno velikega vpliva na dogajanja v svetu s svojim etičnim in spoštljivim odnosom do živali in narave pomembno prispevala k preobratu človekovega ravnanja do živali. Toda po mojem mišljenju je vse skupaj žal samo še ena iz niza manipulacij z javnostjo, saj, če bi papeža glede spoštovanja do živali resnično mislila iskreno, bi v skladu s svojimi absolutistično-diktatorskimi pristojnostmi spremenila cerkveno doktrino do živali – ali pa vsaj sprožila začetek sprememb. G. Ratzinger ima še vedno to možnost. Bomo videli.

Toda danes tudi dosti otopelih in arogantnih ljudi vedno bolj vidi in občuti, da se Boga ne da zasmehovati brez posledic. Njegovi mlini meljejo počasi, toda enkrat zmeljejo. Zaradi brezobzirnega kršenja enosti življenja se nad človeštvo v vedno krajšem času in v vedno večjem obsegu zgrinjajo naravne in druge katastrofe.



---
Bog ja, cerkev ne!

Bog daje, cerkev vzame!

Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru

[ Odgovori na to | # ]